SD
  • Glavna stran
  • Volitve
    • Program
    • Ekipa
    • Matjaž
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka

18. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Slovenijo je na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana obiskal češki minister za kmetijstvo Marian Jureček. Namen obiska je seznanitev s slovenskim kmetijskim in živilskim sektorjem, izmenjava stališč o aktualnih temah s tega področja ter seznanitev z dobrimi praksami. Prvi dan obiska je z otroki v vrtcu poskusil tradicionalni slovenski zajtrk, obiskal ljubljansko tržnico in se udeležil trgatve terana na Krasu. Minister Dejan Židan je s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom zjutraj obiskal vrtec Jelka Grosa v Ljubljani. Po krajšem kulturnem programu sta skupaj z otroki imela tradicionalni slovenski zajtrk. Češki minister si je nato v spremstvu državne sekretarke mag. Tanja Strniša ogledal središče Ljubljane.

Židan in Jureček med zajtrkom v vrtcu

V popoldanskem delu prvega dneva obiska sta se ministra odpravila v Sežano. V prostorih podjetja Vinakras iz Sežane, se je češki minister srečal s slovenskimi pridelovalci terana in se seznanil s aktualnim dogajanjem v zvezi z zaščito terana. Minister Dejan Židan je izpostavil, da sta s češkim ministrom Juračekom prijatelja, enako kot sta v prijateljskih odnosih obe državi, ki se med seboj podpirata in sta aktivni v skupini V4+3. Povedal je, da je Slovenija vinska dežela in to tradicijo in zgodovino želimo ohraniti. Poudaril je, da ima Kras posebno energijo in da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira pobudo, da se celoten Kras promovira kot celota in pozdravil namero, ki gre v to smer.

Židan in Jureček s proizvajalci terana

Češki minister se je uvodoma zahvalil za prijazen sprejem in podprl namero Slovenije pri naporih za uvedbo Svetovnega dneva čebel in Evropskega medenega zajtrka. Izpostavil je pomembnost promocije vina in dodal, da imajo na češkem že vzpostavljen sistem promocije vina, tako da gre od vsake prodane steklenice v sklad za promocijo ena krona. Na koncu je dejal, da spoštuje delo vinogradnikov, čigar delo je naporno in zahtevno.

Židan in Jureček med trgatvijo terana

Na novinarski konferenci je minister Židan uvodoma povedal, da sta srečanje s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom, izkoristila za pogovor o evropski kmetijski politiki in aktualnih dogodkih. Razveselila ga je pobuda direktorja Vinakras Marjana Colje, da se bo Kras promoviral kot celota. Pri tem je omenil je Lipico, ki se je v zadnjih letih spremenila in bo z zadnjimi naložbami postala še privlačnejša in prijaznejša do obiskovalcev. Pri tem je dodal, da bodo od tega imeli največjo korist ljudje.

Židan in Jureček v mlekarni Planika

Češki minister Marian Jureček se je zahvalil ministru Židanu pri podpori in delovanju v skupini V4+3 ter skupnim naporom pri reševanju trga mleka v EU. Izpostavil je, da je EK v torek naredila prvi korak pri pomoči na trgu mleka, vendar bo potrebna tudi nadaljnja pomoč.  Dodal je, da ga je minister Židan seznanil s težavami v povezavi z zaščito terana. Za zaključek je povedal, da je počaščen, da imajo Češke naložbe v Sloveniji svoj smisel in da so rezultati dobri.

Židan in Jureček pri ribogojnici Tolmin

Ministra sta drugi dan uradnega obiska obiskala izpostavo Karitasa v Novi Gorici, kjer so jima vodilni Slovenskega Karitas in Rdečega Križa Slovenije predstavili, kako poteka razdelitev jabolk, ki so bile namenjena v humanitarne namene. Nato sta obiskala mlekarno Planika, kmetijsko zadrugo Tolmin in se udeležila otvoritve ribogojnice, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo iz ribiškega sklada.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Ministra-Jureček-in-Židan.jpg 1476 3216 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-18 16:16:452015-09-19 07:37:44Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka

Vlada na dvodnevnem delovnem obisku v Pomurju

16. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministri in državni sekretarji iz vrst SD so se 15. in 16. septembra udeležili vladnega obiska v pomurski regiji. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je v okviru obiska med drugim obiskala Območno službo zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti. Na temo paketa pomoči najšibkejšim je ministrica sodelovala tudi na dveh posvetih. Stopnja brezposelnosti v tem delu Slovenije je nad slovenskim povprečjem. Zaposlitvena slika, po besedah ministrice žal še vedno ni dobra. Preveč je dolgotrajno brezposelnih. Brezposelnost med mladimi se je sicer znižala vendar predvsem zaradi odhodov mladih v tujino. Zavod RS za zaposlovanje aktivno sodeluje z delodajalci, odprli so tudi pisarno za delodajalce, več je terenskega dela. Kljub visoki brezposelnosti pa delodajalci težko dobijo primerne delavce. Najbolj povprašujejo po delavcih v kovinsko predelovalni industriji, gradbeništvu, ki jih na trgu dela primanjkuje.

Kopač Mrak v Zavodu za zaposlovanje MS
 
Zavod RS za zaposlovanje na osnovi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, izvaja postopke za priznanje pravice do povrnitve prispevkov za socialno varnost delodajalcem. Ta ukrep je doslej uveljavljalo 99 delodajalcev in sicer za 412 oseb. Skupna višina vseh izplačil delodajalcem v tem obdobju znaša 1,1 mio evrov. Ministrica je napovedala nove ukrepe na področju reševanja brezposelnosti v okviru nove finančne perspektive, ki bodo namenjeni prav dolgotrajno brezposelnim in težje zaposljivim.

Kopač Mrak v CSD Ljutomer


Ministrica Anja Kopač Mrak je v ovkiru obiska v Prekmurju obiskala tudi CSD Ljutomer in CSD Murska Sobota, kjer je sodelovala na posvetu na temo paketa pomoči oziroma odpisa dolga. Namen posvetov je dodatno informiranje javnosti glede možnosti odpisa dolgov. Na obeh posvetih so poleg predstavnikov centrov za socialno delo sodelovali tudi predstavniki podjetij in župani. Na podlagi pogovora je svojo namero k podpisu sporazuma o odpisu dolga izrazilo še nekaj občin. Ministrica Kopač Mrak je delovni obisk vlade v Pomurju zaključila s Skupnim srečanjem – Regionalni razvojni dialog za Pomursko regijo.

Strniša pri Kmetijsko-gozdarski zbornici MS

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je v okviru vladnega obiska najprej obiskala kmetijo Gorana Škaperja v Puconcih, kjer so ji predstavili delovanje kmetije, ki se ukvarja predvsem s prašičerejo, sredstva za investicije pa je prejel tudi iz ukrepov Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. V nadaljevanju obiska se je državna sekretarka Strniša sestala z vodstvom območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Seznanila se je s trenutno problematiko kmetovanja v Pomurju in z aktivnostmi, ki s tem v zvezi potekajo na KGZ Murska Sobota, s potekom izvajanja Skupne kmetijske politike in s samim delovanjem zavoda.

Tanja Strniša na kmetiji v Veržeju

V popoldanskem delu obiska je državna sekretarka Tanja Strniša obiskala še kmetijo mladega prevzemnika Saše Seršena v Veržeju, ki je sredstva za kmetovanje kot mladi prevzemnik prav tako pridobil iz Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. Prvi dan regijskega obiska v Pomurju je državna sekretarka Strniša zaključila z ogledom Mešalnice Jate Emona v Križevcih pri Ljutomeru. Mešalnica krmil Ljutomer je bila zgrajena že leta 1962, leta 1974 je bila dograjena sušilnica s skladišči, opravlja pa dejavnost odkupa žit z njive, sušenja in njihovega skladiščenja za potrebe lokalnih rejcev. Podjetje Jata Emona d.o.o. je za investicije pridobilo sredstva v okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013.

Strniša v podjetju Jata Emona Križevci

V okviru obiska Vlade Republike Slovenije v pomurski regiji je ministrica za obrambo Andreja Katič obiskala Vojašnico Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota ter Regijski center za obveščanje Murska Sobota, kjer se je srečala tudi s predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, z županom Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandrom Jevškom pa je podpisala Pismo o nameri za vzpostavitev regijskega reševalnega centra na območju občine. Ta bo različne reševalne službe, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, združil na eni lokaciji in bo postopno prerasel v logistični, vadbeni in upravni center.

Katičeva z vojaki v Pomurju



Po podpisu Pisma o nameri je ministrica Andreja Katič v izjavi za javnost dejala, da jo veseli, ker je od pobude do podpisa pisma preteklo malo časa. Za učinkovito zoperstavljanje in pomoč ob nesrečah je, kot je dejala, nujno zagotoviti ustrezna sredstva. Poudarila je, da je zaradi omejenih resursov potrebno sodelovanje in podpis je dober primer, pri čemer verjame, da se bo projekt odlično razvijal. Ko bo center zaživel, bo Ministrstvo za obrambo vanj preselilo Regijski center za obveščanje Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota, skladišče iz vojašnice v Murski Soboti, pa tudi del logističnega centra iz Roj pri Ljubljani.

Ministrica Katič z gasilci ob obisku v Pomurju

Župan dr. Aleksander Jevšek je izrazil prepričanje, da bo z združitvijo vseh enot zaščite in reševanja na enem mestu ukrepanje ob nesrečah učinkovitejše, saj bo omogočeno smotrnejše načrtovanje, usposabljanje in ukrepanje. Poudaril je tudi, da gre za čezmejni projekt, h kateremu so že povabili Avstrijo in Madžarsko. Mestna občina Murska Sobota bo za projekt vzpostavitve regijskega reševalnega centra zagotovila potrebna stavbna zemljišča ter projektno tehnično dokumentacijo, pri gradnji reševalnega centra pa se bo potegovala tudi za razpoložljiva sredstva EU.

Katič in Jevšek ob podpisu

Ministrstvo za obrambo bo zagotovilo strokovno pomoč in podporo projektu tako pri dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu kot pri pridobivanju ustrezne podpore projektu s strani pristojnih organov sosednjih občin za namen kandidiranja za sredstva EU ter v okviru možnosti sodelovalo pri sofinanciranju gradnje regijskega reševalnega centra.

Židan in Kopač Mrak v Gornji Radgoni

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil drugega dne regijskega obiska Vlade RS v Pomurju, ki se je začel z vladnim posvetom na Gradu Negova. V nadaljevanju programa je obiskal podjetje Kodila, Biotehniško šolo Rakičan, Krajinski park Goričko ter podjetje Radenska. Dan so ministri zaključili s skupnim srečanjem s predstavniki občin in gospodarstva v Radencih, kateremu je sledil še podpis zavez proizvajalcev brezalkoholnih pijač.

Židan v podjetju Radenska

Drug dan vladnega obiska so se ministri najprej sestalni na skupni seji. V nadaljevanju dopoldanskega dela vladnega obiska se je minister Židan skupaj s predsednikom vlade Cerarjem udeležil obiska v podjetju Kodila d.o.o. Predelava mesa je že tradicija družine Kodila, ki jo nadaljuje že tretja generacija. Leta 2000 je Janko Kodila pri 33 letih prevzel mesnico od svojega očeta in začel razvijati lokalne posebnosti in tradicionalno kulinariko. Že na začetku si je prizadeval za zaščito prekmurske šunke.

Židan pri Kodili
 
Sledil je skupen obisk Biotehniške šole Rakičan – ministru Židanu in ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič je ravnateljica šole Simona Potočnik predstavila delovanje šole, ki že več kot 75 let izobražuje strokovne kadre v kmetijstvu. V tem času so izobrazili številne strokovnjake, ki so imeli pomembno vlogo in vpliv na razvoj ter dosežke kmetijstva v Pomurju in širše v Sloveniji. Izobraževanja v šoli se izvajajo v specializiranih učilnicah in na velikem posestvu, na katerem so polja, zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadovnjak, rastlinjak, meteorološka postaja, čebelnjak in drugo. Biotehniška šola Rakičan je bila dvakrat izbrana za najlepšo urejeno srednjo šolo v Sloveniji, v okviru izvajanja PRP 2007-2013 pa je pridobila tudi sredstva na javnem razpisu ukrepa 111 »Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu«.

Židan v Krajiskem parku Goričko 
 
V popoldanskem delu obiska je minister Židan obiskal Krajinski park Goričko, kjer se je z zaposlenimi v parku pogovarjal o njegovem delovanju in o aktualnih temah na področju varstva narave. Opaziti je namreč slabšanje stanja biotske in krajinske pestrosti zaradi intenziviranja kmetijske rabe v dolinah potokov in opuščanja rabe ekstenzivnejših kmetijskih površin na pobočjih in suhih tleh. Sledil je obisk podjetja Radenska d.o.o. v Radencih, kjer se je minister srečal z vodstvom podjetja, pokazali pa so mu tudi proizvodne obrate oz. polnilnico pijač. Minister Židan se je pozno popoldne udeležil skupnega srečanja – regionalnega razvojnega dialoga za Pomursko regije Vlade RS in predstavnikov pomurske regije.

Vlada na zaključnem posvetu v Radencih
 
Drugi dan regijskega obiska v Pomurju je kmetijski minister Dejan Židan zaključil z udeležbo pri podpisu zavez industrije pijač. Zaveze so podpisali predstavniki GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in predstavniki podjetij industrije pijač in sicer za namen spodbujanja zdravega življenjskega sloga, podpore izboljšanja stanja na področju javnega zdravja in kot prispevek k doseganju ciljev nacionalne prehranske politike. Regionalni obisk vlade se je zaključil v Radencih, kjer je potekal razvojni dialog med Vlado Republike Slovenije in predstavniki lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in gospodarstva.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Ministrski-zbor.jpg 1711 3954 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-16 23:26:502015-09-19 07:07:35Vlada na dvodnevnem delovnem obisku v Pomurju

Židan na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu predlagal, da se del viškov hrane odkupi in preda človekoljubnim organizacijam

15. septembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se 14. in 15. septembra sestali na zasedanju ob robu neformalnega Sveta EU pod predsedstvom Luksemburga. Na njem so nadaljevali razpravo o kriznih razmerah v kmetijskem sektorju, začeto minuli ponedeljek v Bruslju. Ministri EU so se seznanili s predlogom Komisije o 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Slovenija je za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami s sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, dobila skoraj 1,4 milijonov evrov. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril na padec cen mleka tudi v Sloveniji.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z nadaljevanjem razprave o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je namreč minuli ponedeljek v Bruslju predlagala celovit sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, ki je bil osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je zato danes ministrom predstavil podrobnosti 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, bodo države članice dobile 420 milijonov evrov. Poleg tega Komisija predlaga ukrepe za skladiščenje presežkov in možnost predčasnega izplačila neposrednih plačil.

Slovenija po predlogu Komisije dobi skoraj 1,4 mio milijonov eur (1,37); za primerjavo – Slovenija je leta 2009 ob podobni zadevi za kmetijski sektor dobila 1,1 mio eur. Minister Dejan Židan je glede predlaganega zneska dejal, da je Slovenija majhna, zato je dobila tudi majhen znesek v primerjavi z večjimi državami, kljub temu pa je opozoril na specifičnost Slovenije, predvsem na velik delež gorskih in hribovskih kmetij oz območja z omejenimi dejavniki. Kot kriteriji za razdelitev deleža so bili upoštevani mlečne kvote, razlika med ceno mleka v posamezni državi in EU povprečjem, vpliv ruskega embarga, cena prašičjega mesa in vpliv suše na letošnjo kmetijsko proizvodnjo.

“Rešujemo krizo v prehranski verigi, ki pa ni kriza v prehranski verigi,” je dejal minister Židan in opozoril na izkoriščanega kmeta, zato je po njegovih besedah zelo pomembno, da krize ne rešujemo vsake 3 mesece naenkrat, ko to zahteva izkoriščan kmet. Pri tem je spomnil, da v državah obstaja mehanizem minimalne plače, ki zaščiti izkoriščanega delavca in mu zagotavlja preživetje, medtem ko kmeta nismo uspeli zaščititi in ga pustili samega. “Zato mora ta razprava rešiti ta problem in da je treba za začasno obdobje kmetu vrniti dostojanstvo, zato bi bilo potrebno ščititi kmetije z institutom realne interventne cene,” je še ministre EU na zasedanju opozoril Židan.

Predlog Komisije, s ciljem umika viškov s trga proizvodnje, vključuje tudi veliko povečanje sheme za privatno skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki lahko v celoti pokrije vse potrebe Slovenije, v kolikor se za to odloči. Komisija pa je obljubila tudi maksimalno fleksibilnost pri uporabi dodeljene ciljne pomoči in v primeru potrebe po predčasnem plačilu neposrednih plačil v kmetijstvu upoštevanje blažjih kriterijev kontrole. Minister Židan je na zasedanju tudi opozoril, da bi bilo zelo pomembno, da se državam omogoči še t.i. dopolnitev pomoči (top-up), torej če je potrebno za posamezen sektor, lahko posamezna država doda še denar iz proračuna. Izrazil je pričakovanje, da bo Komisija resnično posegla v celotno prehransko verigo in se ne samo ustavila pri govorjenju po pravičnosti.

Ob koncu je minister Židan poudaril na pomen pomoči v humanitarni krizi, ki se odvija v EU v povezavi z begunci. “Predlog da bi se del viškov hrane odkupil in se ga predal človekoljubnim organizacijam bi bil dvojno dober, saj bi na eni strani stabiliziral trg EU, na drugi strani pa bi hrano dobili tisti, ki jim jo ta trenutek primanjkuje in živijo med nami,” je dejal slovenski minister Židan in še dodal, da mora biti solidarnost sicer povsod, ne samo v kmetijstvu, temveč tudi pri ostalih težavah ki jih imamo v EU. Sicer pa je tudi po današnjem zasedanju že najavljeno, da se bodo Sveti EU v oktobru in novembru prav tako ukvarjali s krizo v kmetijskem sektorju.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Kmetijski-ministri-EU-v-Luksemburgu.jpg 410 958 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-15 21:47:252015-09-16 09:51:58Židan na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu predlagal, da se del viškov hrane odkupi in preda človekoljubnim organizacijam

Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

11. septembra 2015/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Predstavitev-stališča-SD-do-reševanje-begunske-krize.jpg 1458 3831 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-11 12:43:352015-09-11 12:43:35Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

Delovno srečanje delegacije SD in Obrtno-podjetniške zbornice ob obisku sejma MOS v Celju

9. septembra 2015/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo v sredo, 9. septembra, obiskali 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju. Delegacija vodstva SD, poslancev in ministrov iz vrst SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je uvodoma sestala z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer je pogovor potekal o priložnostih za razvoj podjetništva. Na srečanju sta se vodstvi SD in OZS dogovorili še za tesnejše sodelovanje ter da si bosta v prihodnje s skupnimi močmi prizadevali za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Predstavniki SD in vodstvo OZS so spregovorili tudi o aktualnih problemih malega gospodarstva. Ključne teme so bile delovno-pravna zakonodaja, deregulacija poklicev in poslovno okolje v Sloveniji. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo nad novim srečanjem, saj je zbornica v preteklosti s stranko SD in njeno poslansko skupino dobro sodelovala, prav tako še vedno dobro sodeluje tudi z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak.

SD in OZS na sejmu MOS

Predsednik SD in minister Židan je predsedniku OZS Mehu zagotovil, da bodo v poslanski skupini SD zbornici vedno na voljo, ko se bo OZS borila za uveljavitev interesov malega gospodarstva. “Veseli me, da je OZS s tako številčnim članstvom še vedno močan in dober sogovornik državi, četudi je zbornica prešla na prostovoljno članstvo,” je še povedal Židan. Ministrica za obrambo Andreja Katič je na srečanju dejala, da bo tudi v obrambnem resorju poiskala priložnosti za male podjetnike in obrtnike. “Menim, da smo v preteklosti vse prevečkrat iskali sogovornike v velikih podjetjih, zato moramo več pozornosti nameniti malim podjetjem, ki zaposlujejo največ ljudi,” je dodala ministrica Katič.

Ogled sejma MOS

Po srečanju je sledil skupinski ogled razstavljavcev na MOS v Celju, minister Židan pa je v nadaljevanju delovnega obiska sodeloval tudi v omizju na temo gozdno-lesne predelovalne verige, ki ima v Sloveniji ogromen potencial za nadaljni razvoj. Židan je izpostavil, da pri zakonu o upravljanju z državnimi gozdovi ni več nobenih vsebinskih odprtih vprašanj, išče se le še nekatere možnosti, kako dodatno zakonito pomagati lesni industriji.

Omizje na MOS

Minister je dodal, da bo državno podjetje skrbelo za trajnostni način izkoriščanja gozda in da bo z dobrim poslovanjem med drugim povečevalo trenutni 20% delež gozda, ki ga ima v lasti država. Poudaril je še, da bo zakon obravnavan v DZ po rednem postopku in pričakuje, da bo državno podjetje po sprejetem zakonu zaživelo v prvi polovici leta 2016. Minister Židan je oznanil tudi možnost, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovalo pri promociji lesa, vendar je pri tem potrebno poiskati sodelovanje vseh deležnikov v verigi.

Omizje v Lovrencu na Pohorju

Pozno popoldne pa se je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan udeležil še okrogle mize, ki sta jo pripravile Občina Lovrenc na Pohorju in Mariborska razvojna agencija v okviru projekta Samooskrba Podravja. Udeleženci srečanja so razpravljali o izzivih prehranske samooskrbe, zakonodaji na tem področju, gozdno-lesni verigi ter naročanju lokalne prehrane v javnih zavodih.

Galerija fotografij obiska Socialnih demokratov na MOS v Celju si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/Maabv

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Srečanje-SD-OZS-v-Celju.jpg 1292 3256 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-09 22:04:472015-09-11 15:37:43Delovno srečanje delegacije SD in Obrtno-podjetniške zbornice ob obisku sejma MOS v Celju

Dejan Židan za Delova Ozadja: “Skrbi me želja po privatizaciji vsega javnega.”

8. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v pogovoru za Delo ozrl na prvo leto delovanja aktualne vlade. Z njim se je pogovarjal novinar Luka Jakše. Povezava do intervjuja v spletni izdaji časnika Delo: http://www.delo.si/ozadja/dejan-zidan-skrbi-me-zelja-po-privatizaciji-vsega-javnega.html

Kmalu bo minilo leto dni vlade. V njej je precej političnih novincev in tudi nekaj starih mačkov. Kako bi ocenili njeno delovanje?

Zdaj se že kaže, da smo utečeni. Na začetku pa se je videlo, da nekateri ministri, državni sekretarji in drugi visoki funkcionarji niso povsem poznali obrti. Politika namreč terja znanja in veščine, da so zakoni napisani na pravilen način, da so ustrezno sprocesirani, da se pogajanja pravilno vodijo, da se doseže kompromis med različnimi skupinami. Novinci vseh teh veščin nimajo in rabijo neko učno obdobje, zato je pomembno, da mandat vlade traja štiri leta in da je politika pri svojem delu učinkovita. Pri kolegih opažam, da so se obrti zdaj priučili, tako da različna pogajanja in usklajevanja potekajo precej bolj gladko. Zdaj pa je pomembno, da bo mandat zdržal vsa štiri leta, pa ne zaradi nas, ki sedimo v vladi, ampak ker je politična stabilnost ključna, da se bodo pozitivni gospodarski trendi v državi nadaljevali.

Katere so bile po vašem zamujene priložnosti v tem letu?

Želel bi si, da bi vlada nekatere odločitve sprejela takoj po imenovanju. Predvsem novo konstituiranje nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, kar smo naredili šele pred kratkim. Če bi jih imenovali že na začetku mandata, bi bili gospodarska rast in trendi še bolj pozitivni. Kot izgubljeno priložnost vidim razpravo o starem privatizacijskem paketu. Kvalitetne razprave o prodaji državnih podjetij nam ni uspelo odpreti ne v času koalicijskih pogajanj ne kasneje, ko smo koalicijskim partnerjem skušali dopovedati, da ima Slovenija pravico do svojega mnenja o tej zadevi. Glede na to, da so se gospodarski kazalci precej spremenili, odkar je nastal spisek 15 podjetij, mora biti Slovenija toliko samozavestna, da lahko kakšno stvar v dogovoru z evropskimi partnerji tudi spremeni. Privatizacija samo zaradi privatizacije je nesmiselna, lahko pa je pozitivna, kadar prinaša partnerstvo, delovna mesta in razvoj.

Glede nadzornikov ste slišati zadovoljni. Bi dali roko v ogenj zanje?

Nadzornike smo na vladi sprejeli v paketu. Predstavljeni so nam bili njihovi življenjepisi in iz teh sklepam, da so kompetentni ljudje. Verjamem, da bo z njihovim delom državno premoženje bistveno bolj učinkovito upravljano. Učinkovitost pa se ne meri po številu menjav direktorjev družb ali zgolj po prodaji državnega premoženja. Bistvo upravljanja je, da dobiček iz tega premoženja raste. Še vedno je 11 milijard evrov državnega premoženja v kapitalskih naložbah, in če bi imeli tak donos, kot ga imajo francoska državna podjetja, bi vsako leto v proračun dobili nekaj sto milijonov evrov dividend. Te bi država lahko koristno porabila za javni sektor, za kvalitetno javno zdravstvo in šolski sistem … Vendar tega denarja ni bilo, ker se tega od upraviteljev državnega premoženja ni nikoli jasno zahtevalo.

Torej od uprave SDH terjate boljše rezultate, sicer pričakujete, da jo bodo nadzorniki zamenjali?

Nadzornike je imenovala vlada, odločitev je bila torej politična, seveda na podlagi strokovnih predlogov, in nima smisla bežati pred to odgovornostjo. Ni dobro, da ima politika preveč pristojnosti v gospodarstvu, toda tam, kjer jo ima, se mora izpostaviti in stati za svojimi odločitvami. Nadzorniki pa so dolžni oceniti, ali trenutna uprava SDH deluje ustrezno in učinkovito.

Pred volitvami ste tesneje sodelovali z Desusom, o privatizaciji ste imeli podobno mnenje, zdaj pa se ta stranka bolj prilagaja SMC. Kako komentirate ta preobrat?

Socialni demokrati želimo voditi konsistentno politiko. Da tisto kar rečemo, tudi naredimo. Zastopamo tako mlade kot zaposlene in tudi upokojence, ker na državo gledamo celovito. Desus nagovarja ožji segment državljanov in kot tak uresničuje nekatere svoje želje. Izkušnja iz vlade pa je, da imamo njihovo podporo pri projektih, ki jih pripravimo v SD.

Vse od afere Veberkom do propada prodaje Telekoma je bilo v koaliciji čutiti napetosti. Kako blizu odhoda ste bili ob aferi, ki je odnesla vašega ministra?

Predlog za zamenjavo Janka Vebra smo ocenili za nestrokovnega in napačnega. Verjamem, da intimno tudi predsednik vlade Miro Cerar spoznava, da je naredil napako, ker ni bilo pravno enoznačnih mnenj, ali je minister sploh naredil kaj narobe. Torej je bila zamenjava politična odločitev. Poleg tega je bil Veber dober minister, in dobrih ministrov se ne zamenjuje zato, ker si tako želi opozicija ali pa ker si ena od vladnih strank želi biti v dobrih odnosih z opozicijo. Ob zamenjavi smo v stranki opravili resno razpravo o tem, ali zapustimo vlado ali ne. Odločitev, da ostanemo, je bila enoglasna, tudi zato, ker je tako menil podpredsednik stranke Janko Veber.

Vse od Depale vasi je slovenska javnost občutljiva na delovanje oziroma uporabo vojaške obveščevalne službe. Zakaj bi bilo v tem primeru drugače?

Na žalost je prišlo do dezinformacij, ker ni delovala vojaška obveščevalna služba, ampak obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, kar ni enako. Treba se je le vprašati, ali ima Slovenija pri prodaji državnih podjetij pravico preveriti tudi varnostna vprašanja. Ne samo da ima pravico, ima celo dolžnost. Zamenjavo Janka Vebra ocenjujem kot največjo napako Cerarjeve vlade.

Za prodajo Telekoma je dokaj odkrito na koncu navijal tudi premier Miro Cerar. Kako ste razumeli to njegovo stališče?

Pomembno je, da politiki delujemo tako, kot javno govorimo, obljubljamo. Če torej politika obljublja, da ne bo vplivala na poslovne procese in prodajo podjetij, potem bi to morali tudi v praksi upoštevati. Vlada sicer ne sme bežati pred svojo odgovornostjo, ki jo ima kot skupščina SDH. Če se vprašanje, ali prodati ali ne prodati, pojavi na skupščini, potem mora vlada o tem sprejeti odločitev.

Zakaj je propadla prodaja Telekoma?

Po mojem mnenju je propadla v trenutku, ko je bil v igri samo še en ponudnik, kar bi morala ugotoviti tudi uprava SDH. Nemogoče je premoženje dobro prodati v razmerah, ko ima kupec občutek, da ima monopolni položaj. V takih primerih, tako je bilo tudi pri Telekomu, je pogodba o prodaji pisana v korist kupca. Poleg tega, da je bila cena nižja od pričakovane, so bila v pogodbi zapisana jamstva države, ki jih lahko potrdi samo državni zbor. Tudi tolmačenje naložbenega sklada za strateškega lastnika je bilo napačno.

Vseeno je čudno, da se je Cinven ob nizki ceni na koncu umaknil.

Izkazalo se je, da je bila tudi ta nizka cena za kupca previsoka in da je šlo za špekulativnega kupca.

Ali pa je ugotovil, da je vreča brez dna?

Telekom je dobro podjetje z boniteto A. Seveda je tudi od te uprave treba zahtevati, da deluje učinkovito in z dobičkom. V naši stranki nimamo ideološkega stališča o vrsti lastnine. Ideološko stališče imajo tisti, ki trdijo, da je dobra samo zasebna lastnina. Verjamemo, da je lahko gospodarska družba uspešna ali neuspešna, če je v državni ali zasebni lasti.

Telekom bo moral v naslednjih letih odpustiti skoraj tisoč ljudi, tudi zaradi državnega oziroma političnega vpliva na družbo, ki je jemal energijo za razvoj.

Se strinjam. V Sloveniji je prevladovalo prepričanje, da je državna lastnina dobra, ker so se potem direktorji počutili bolj varne, ker državni lastniki ne pazijo tako dobro, da so dobički na zadovoljivi ravni. V ta podjetja pa je politika pogosto zaposlovala svoje ljudi. Oboje je napačno. Zato smo socialni demokrati tesno sodelovali pri pripravi strategije upravljanja državnega premoženja, ker verjamemo, da država lahko ima svoje premoženje, vendar mora jasno zapisati pričakovane poslovne uspehe teh družb. To je pomembno, ker je potem jasno, kdaj lahko tudi državni direktorji dobijo nagrado za poslovni uspeh in kdaj je čas, da se kakšen direktor poslovi. O zamenjavi torej ne odloča politika, ampak dosežen poslovni rezultat.

Kako komentirate namero sklada Apollo, ki je v Sloveniji že kupil NKBM, da bi dokapitaliziral Telekom, verjetno z vizijo, da bi sodelovali pri nakupu Telekoma Srbija?

Najprej naj povem, da je prodaja NKBM po tako nizki ceni zelo vprašljiva. Tudi v tem primeru je bil samo en kupec. Po logiki dobrega gospodarja bi morali tak prodajni postopek v trenutku ustaviti. Zdaj pa je monopolni kupec iztržil monopolno rento, namesto da bi jo dobil prodajalec oziroma država. Rezultati bodo pokazali ali gre za dobrega lastnika. V luči skrbi za zaposlene in razvoja banke si želim, da bi bil in da bi s svojim delom in razvojem banke ovrgel skeptičnost nakupa ki je prisotna. Za Telekom pa si želim, da se upravi nekaj časa ne bi bilo treba ukvarjati s prodajo, ampak upravljanjem podjetja. V SD predlagamo, da se po letu dni od sprejetja strategije o upravljanju državnega premoženja naredi razmislek, ali naj se Telekom uvrsti na listo upravljanja državnega premoženja.

Kaj pa želja, da kupijo osem krat večji srbski Telekom?

O tem ne vem nič več, kot je bilo zapisano v medijih. Gre za poslovno odločitev ki mora imeti tudi jasne argumente glede smotrnosti takšnega nakupa in kaj to v praksi pomeni za razvoj Telekoma.

Od vseh privatizacijskih zgodb je verjetno najbolj boleča prodaja Mercatorja. Zakaj vem, tudi kot ministru, tega ni uspelo preprečiti?

Kmetijski minister ne more vplivati na prodajo podjetij oziroma ima vpliva toliko, kolikor mu ostali prisluhnejo. Privatizacija se ni zgodila zdaj, ampak v prvi vladi Janeza Janše. Potem smo spremljali neuspešno tajkunsko zgodbo, nazadnje pa vmešavanje slovenskih bank v prodajo. Za njih bi tako ali tako težko rekli, da so ali da dobro delujejo. Kot kmetijski minister sem z argumenti ves čas opozarjal, da bo prodaja Mercatorja gospodarskemu subjektu z nestabilno lastniško strukturo in hkrati neposrednemu tekmecu, ki proizvaja tudi hrano, škodljiva za Slovenijo. Kupec ima namreč legitimni interes, da več prodajnih površin namenja svojim proizvodom, kar pomeni, da se morajo standardni proizvodi umakniti. Na žalost me niso poslušali, zdaj pa lahko iz splošnih statističnih podatkov, pa tudi vsakodnevnega obiska trgovin, opazimo, da so se moje napovedi uresničile. Moram pa povedati, da sem bistveno manj zaskrbljen kot sem bil pred petimi leti, ker imamo v Sloveniji nove trgovske sisteme in bistveno večji občutek državljanov, da morajo iskati lokalno pridelano hrano. Tako ni več od lastnika odvisno kateri proizvodi so na trgovskih policah, ampak to narekujejo potrošniki. Opažam, da nekateri trgovski sistemi hitro povečujejo delež prodaje slovenske hrane, kar mi potrjujejo proizvajalci. Načrtno osveščanje ljudi je dalo zelo dobre rezultate.

Po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja se opaža želja, da v prehrambeni industriji prihaja do zdržitev, prevzemov oziroma odrinjanja manjših proizvajalcev, ker si velik poslovni sistem želi dogovarjati samo z velikimi dobavitelji.

Podatki kažejo, da se manjši proizvajalci težje uveljavljajo na prodajnih policah, kar se opazi tudi v praksi. Po drugi strani pa se zdaj izvaža že 23 odstotkov vse proizvodnje hrane in to pod konkurenčnimi pogoji. Proizvjalci pa so se naučili, da je izredno tvegano biti odvisen od samo enega kupca, zato so razpršili svojo prodajo, delno tudi v tujino in na netipične trge. Primer je izvoz vina na Kitajsko, kjer dosegajo celo zelo dobro ceno.

V zadnjih letih se kopiči občutek, da naša podjetja prevzemajo Hrvaška. Je ta občutek plod neke ksenofobije ali je upravičen?

Seveda je dobro biti na svoji zemlji gospodar, kar pri lastnikih kmetijskih zemljišč še vedno smo. Za podjetja, ki so v drugem koraku privatizacije doživela neuspešne tajkunske prevzeme, pa so bile potem izsiljene prodaje po prenizkih cenah. Premalo se je iskalo strateške vlagatalje iz širšega evropskega prostora. Kot kupci so nastopali tisti, ki so malo bolje poznali Slovenijo, v nekaterih primerih se je kazal pri teh nakupih tudi politični interes. Mislim, da se to obdobje končuje, ker se tudi Slovenija zaveda, da je lastništvo podjetij pomembno. Zato je velik dosežek sprejeta strategija upravljanja, ker je na začetku kazalo, da bo to samo strategija razprodaje državnega premoženja. Upam, da je v politiki prisotno prepričanje, da moramo biti tudi Slovenci lastniki slovenskega premoženja.

Kako komentirate nedavno dokapitalizacijo Perutnine Ptuj? Na ta način je dejansko dobila novega lastnika, ki bo preostale deleže, tudi od kmetov in kooperantov, kupoval po nizki dokapitalizacijski ceni za delnico.

Dobro je, da pri tem država, ki ima sicer manjši delež v družbi, ni bila spet vodilna pri prodaji. Perutnina Ptuj je še eno od podjetij, ki so ga hoteli prevzeti menedžerji z denarjem, ki ga nimajo. Po neuspehu se je iskalo novega lastnika. Z novim vlagateljem ima Slovenija dobre izkušnje v jeklarski industriji. Tudi v Perutnino Ptuj je podnudil dvakrat višjo dokapitalizacijo, kot je bila zahteva bank upnic. Kot minister pristojen za prehrano pa si želim, da bo to ostalo podjetje s sedežm v Sloveniji, da bi imeli dovolj virov za razvoj, ker prehranska industrija mora nenehno vlagati v tehnološke izboljšave in v trg. Poleg tega si želim, da bi se povečalo število zaposlenih in število kmetov, ki delajo za Perutnino Ptuj. Zdaj imajo približno 200 kooperantov.

Ti so imeli do zdaj v podjetju skoraj četrtinski delež, ki pa se jim je zdaj zmanjšal, prav tako jim je ta manever zabetoniral vrednost delnice na 8 evrov, kar je pod knjigovodsko vrednostjo.

Poslovne procese težko ocenjujem. Kakšna bo prihodnost Perutnine Ptuj pa ne bi želel predvidevati na podlagi izjav njene uprave, treba bo pač videti, kako se bo družba razvijala.

V primeru prodaje Pivovarne Laške in Radenske pa se je zgodilo, da so bili skupaj s podjetji prodani tudi vodni viri.

SD je že v prejšnji koaliciji aktivno sodeloval pri pripravi spremembe ustave, ki bi določala, da je ne samo vodni vir, ampak upravljanje s pitnim vodnim virom javno. Pobuda je bila zdaj ponovno vložena v državni zbor, ker so izkušnje s privatizicijo naravnih virov iz Evrope in drugih delov sveta izrazito negativne. Privatizacija ni samo prodaja, ampak tudi javno-zasebno partnerstvo in podeljevanje koncesij, ker se pogosto izkaže, da je tisti, ki prejme koncesijo čez nekaj let izredno usposobljen, tistemu, ki podeljuje koncesijo pa mu zmanjka znanja, da bi lahko deloval v javno korist. Želje po privatizaciji javnega so prisotne povsod. Zelo me skrbi velika želja po privatizaciji javnega zdravstva. Gonjo proti slovenskemu zdravstvu, ko različni ljudje kar naprej govorijo, kako je vse zanič in slabo, razumem kot obliko pritiska, da bi prišlo do privatizacije zdravstvenega sistema. Slovensko zdravstvo je v resnici na zelo visoki ravni, sistemsko nadpovprečno uspešno, občasne ekscese pa je pač treba sproti hitro reševati.

Nadzor nad nevrološko kliniko vas demantira, saj je pokazal na sistemske, organizacijske in druge napake, da je lahko prišlo do primer Radan.

Kaže, da se je za to dogajanje dolgo časa vedelo in da dolgo nihče ni želel ukrepati, kar je katastrofa. Te anomalije bi bilo treba nemudoma odpraviti, ne pa še kar čakati na razna poročila. Tovrsten način delovanja je namreč voda na mlin privatizaciji zdravstva. Zato sam in tudi naša stranka podrobno spremljamo delo ministrice Milojke Kolar. Ministrica ima vso našo podporo, ko brani javno zdravstvo.

V intervjuju za Mladino ste dejali: »V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija«. Podobno razmišlja tudi samoodstopljeni veleposlanik v Zagrebu Aleksander Geržina. Ali imate drugačen pogled na zunanjo politiko kot resorni minister in kot vaš nekdanji strankarski in vladni šef, zdaj pa predsednik države Borut Pahor?

Predsednik države se zelo dobro zaveda, da balkanski način reševanja sporov, ki je bil značilen v času bivše Jugoslavije, postaja nevaren za stabilnost na zahodnem Balkanu. Zato je bil Pahor tako zelo aktiven in v nekem trenutku tudi vezal svojo politično usodo na sprejem arbitražnega sporazuma. Sprejem arbitražnega sporazuma ocenjujem za eno največjih dejanj v zgodovini samostojne Slovenije. Našel se je model za sprostitev napetosti med državama, ki ga je tudi EU prepoznala kot edinega možnega. Zdaj se borimo za nadaljevanje arbitraže in za stabilnost v regiji. Treba pa je povedati, da je število nepričakovanih dogodkov na zunajepolitičnem področju večje, kot bi si želeli, vključno z odstopom Aleksandra Geržine. To me je presenetilo tudi zato, ker je zunanji minister zanj zastavil svojo besedo in ugled pri predsedniku vlade, ki je povsem prevzel njegovo mnenje, da so kandidati za veleposlanike dobri in da razni očitki ne držijo. Potem je predsednik vlade zastavil za veleposlanike tudi svoj vpliv, tako da ministrski zbor ni odpiral teme o primernosti posameznih kandidatov. Odstop Geržine odpira marsikatero vprašanje, na katera bomo v naslednjih tednih morali dobiti odgovore.

»Floskule o dobrososedskih odnosi« trosi predsednik države.

Predsednik države se trudi, da bi arbitražni sporazum ostal pri življenju, ker je prvi, ki se najbolj zaveda, zakaj je to pomembno. Dobro je, da predsednik države daje pozitivna sporočila, kar vpliva na odnose med državama. Operativni politiki pa se moramo zavedati, da slepo zaupanje ni vedno produktivno. Treba je vedeti, da imajo tudi sosednje države svoje interese v tem prostoru in da uporabljajo tudi nedovoljene metode.

Kam pluje vaša stranka pol leta po tem, ko ste bili na kongresu potrjeni za predsednika SD?

Kot vršilec dolžnosti sem postal predsednik stranke šest tednov pred volitvami. Rezultat na volitvah ni bil dober, ker smo dobili le šest poslancev. Stranko smo potem na lokalnih volitvah stabilizirali, saj smo bili zmagovalci na levici in tudi obdržali število naših županov. Mislim, da bomo v bodoče, če se bodo nadaljevali pozitivni gospodarski trendi, večje zaupanje dobile stranke, ki ne dajemo velikih, neuresničljivih obljub, ampak bomo ponujale izdelane predloge potrebnih projektov. Zato smo okrepili delovanje strankarskih strokovnih odborov, poskrbeti pa moramo, da bo mnenje naših strokovnih odbor bolje slišano v javnosti, da bo ta vedela, kako stranka razmišlja o političnih in družbenih vprašanjih.

V stranki se slišijo nezadovoljni glasovi, da ste premalo aktivni v javnosti, da premalo vneto zagovarjate strankarska stališča … Kako jim odgovarjate?

Odgovarjam jim, da smo del vladne koalicije, kar pomeni, da se stališča med strankami ves čas usklajujejo. Zato ni modro ves čas ponavljati razlike med nami, ker mora vlada navzven delovati čim bolj enotno. Zato smo se odločili, da v prvi vrsti skrbimo za stabilnost vlade in da se včasih, ko bi morda morali biti bolj glasni, držimo nekoliko nazaj. Ne reagiramo niti, če kakšnemu od koalicijskih partnerjev uide kakšna nepotrebna beseda, ampak mu to povemo na štiri oči. Prepirov v slovenski politiki je bilo v zadnjih letih preveč, zato je treba umiriti strasti.

Glede na redkobesednega predsednika vlade se verjetno niti ni treba veliko odzivati.

Imam izkušnje z različnimi predsedniki vlad in jih ocenjujem po tem, kako verodostojne so njihove besede. Pri sedanjem predsedniku vlade cenim njegov politični slog in zavedanje, da je prepirov preveč in da je naloga politikov, da v Sloveniji popravimo vzdušje. Čez čas, ko se bodo vrstili pozitivni dogodki v gospodarstvu, bo optimizem zajel celotno družbo, potem pa je vse lažje.

Kako ocenjujete strankarske rejtinge? Po anketah vas prehiteva ZL.

Po nekaterih anketah smo pred njimi. Po večini pa bi zdaj vsaj podvojili število poslancev, vendar so edina prava anketa volitve. Seveda pa poslušamo njihove predloge in če so dobri jih tudi podpremo, upam da enako deluje tudi ZL.

Čemu pripisujete gospodarsko rast?

Gospodarska rast se je začela že za časa vlade Alenke Bratušek. Na začetku je njena vlada doživela strahovit padec gospodarstva in je bil izjemno otežen dostop do denarja. Te težave nam je uspelo rešiti in v podjetja se je vrnil optimizem, da so začela bolj pogumno načrtovati svoje posle. V vladi Mira Cerarja smo z nekaterimi ukrepi ustrezno nadaljevali, predvsem pa smo ustvarili stabilno politično okolje. Podjetja se ne sprašujejo toliko, ali se bo spet zgodila kakšna nepredvidena stvar, ampak se koncentrirajo na svoj posel. Vseeno pa kljub nekoliko boljšim številkam s sedanjim stanjem nismo zadovoljni. Treba je prisluhniti, kaj nam govorijo gospodarstveniki. Pa ne tiste, ki so vedno glasni, da je treba samo zmanjševati stroške in plače, ampak tiste, ki se redko oglašajo, to so izvozniki. Oni so gonilo Slovenije. Govorijo pa nam podobno kot resni tuji investitorji, da naj se zakonodaja, ki vpliva na gospodarstvo, spreminja zelo počasi, ker se bojijo poslovnega okolja, ki se spreminja. S tem ne mislijo samo na spremembe davčnih stopenj in ukinjanje ali uvajanje novih davkov, ampak tudi na to, kako se v tej državi vodijo pravni posli. Dejstvo pa je, da imamo težavo na davčnem področju. Ne drži trditev, da je davčna obremenitev v Sloveniji nadpovprečna, ampak je čisto povprečna. Težava je nesorazmerna obdavčitev, ker so rezultati iz premoženja premalo obdavčeni, preveč pa je obdavčeno delo. To razmerje so z davčno reformo nedavno spremenili v Avstriji, kjer so ugotovili, da je ekonomsko bolj smiselno in uspešno za državo, če ljudje lahko več trošijo. V SD menino, da je treba razbremeniti srednji sloj in drugod povišati davke.

Minister Dušan Mramor je ob rasti BDP opozoril, da je treba paziti, da ne bo šel denar po ustaljenih poteh, da morajo od tega nekaj imeti tudi mladi. Kakšno prihodnost imajo naši mladi?

Morda je v javnosti občutek, da smo si socialni demokrati in minister Mramor pogosto v laseh, pa moram povedati, da delimo povsem enako mnenje glede tega, da država lahko troši samo toliko, kolikor ustvari. Tako v preteklosti nismo živeli, zato imamo težave, vendar takojšen prehod na takšen način življenja bi bil tako hud napad na javne blagajne in storitve, da bi ljudje izgubili velik del pravic, ki jih potrebujejo za dostojno življenje. Pri sprejemanju fiskalnega pravila smo se z ministrom Mramorjem zelo hitro dogovorili o postopnosti njegove uveljavitve. Drugo pa je, da se v dobrih časih naredi zaloga, da v primeru političnih ali ekonomskih kriz v prvem koraku tega ljudje ne čutijo in da javni sistemi nemoteno delujejo naprej. Ko smo se v koaliciji to dogovorili, je za nas postalo fiskalno pravilo povsem sprejemljivo. Zdaj prehajamo v obdobje, ko se bodo prilivi povečevali, jasno pa je, da bodo zrasla tudi pričakovanja, ker so potrebe v Sloveniji zelo velike. Ne samo, da si želimo še boljših javnih storitev, da bodo pričakovanja po večjih plačah, ampak se je treba tudi zavedati, da smo zelo slabo vzdrževali cestno omrežje, ki razpada. Stroški za obnovo pa bodo strahoviti. Opazujem željo pristojnega ministra, da izboljša stanje v državi, a vsak tak ukrep za sabo potegne silne milijone evrov. Podobno je tudi v kulturi, kjer ni denarja za vzdrževanje kulturnih spomenikov in podporo kulturnim delavcem. Zaradi naše majhnosti pa se kot narod veliko bolj definiramo skozi kulturo, kot kakšni večji narodi. Predvidevam, da je minister Mramor želel opozoriti na te želje in potrebe, ki jih bo treba še vedno brzdati.

Kaj bodo imeli od tega mladi?

Mladi potrebujejo delo, zato je pomembno, da se prekine praksa nezaposlovanja v javni sektor, da tudi mladi dobijo tam priložnost. Od gospodarske rasti bodo sicer imeli največ mladi tudi zato, ker so najbolj zaželjeni pri tistih, ki bodo zaposlovali. Zavedam pa se, da je nemogoče stanje s prekernim delom. Obdobje, ko smo samo opazovali in samo govorili, kako ni primerno, da jih delovna zakonodaja niti malo ne ščiti, se mora končati. Država jih je dolžna ščititi in v SD pripravljamo projekt zajezitve in omejitve prekernega dela. Ljudje enostavno potrebujejo pravice iz delovnega razmerja.

Begunska kriza se preko Balkana širi v srce Evrope. Kaže pa, da Evropa ne zna reagirati »evropsko«.

Gre za humanitarno vprašanje. Treba pa se je zavedati, da so ti ljudje na begu tudi zaradi ravnanj Evrope, ki je imela ponekod aktivno vlogo, drugje pa je pasivno opazovala, kako je nestabilnost v nekaterih državah prerasla v resne konflikte. Evropa se zdaj nima pravice čuditi in obtoževati drugih svetovnih velesil, ker je bila zraven. Zato mora reševati akutne težave. Upam pa, da se bo Evropa začela obnašati kot sila, ne samo kot gospodarska, ampak kot politična in v ozadju tudi kot vojaška, da pomaga skrbeti za stabilnost izven svoji meja. V nasprotnem primeru bo vseskozi pod pritiskom beguncev. Evropa sicer ima zmožnosti za sprejem in integracijo beguncev, vendar mora biti to porazdeljeno med vseh 28 članic. Zdajšnji pristop se je izkazal za nepravilnega, zato mora to hitro popraviti. Trenutni predlog je ustanovitev tamponskih con, ki je verjetno nujen, vendar premalo ambiciozen. Evropa sicer ima načrt odgovora za preganjanje organiziranega kriminala za tihotapljenje beguncev, vendar o podrobnostih ne smem govoriti. Trenutni val beguncev je drugačen od naslednjega, ki bo prišel. Zdaj gre za razmeroma premožne in izobražene ljudi, v naslednjem pa bodo ljudje, ki bodo še v hujši stiski.

Na koncu vedno zastavimo pet kratkih, bolj sproščenih vprašanj. Ali še vedno vsak dan plavate?

Na žalost nimam več tega privilegija.

Tek ali nordijska hoja?

Kombinacija obojega, dolga nordijska hoja, vmes pa tek.

Vaš najboljši šef?

Cvetko Bunc, nekdanji direktor bivšega Veterinarskega zavoda Slovenije.

Ali bi se vrnili v veterino?

Nikoli ne reci nikoli.

Najljubše kosilo?

Pohorski pisker po dobri nordijski hoji po pohorskih stezah.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Intervju-Dejan-Židan-za-Delo.jpg 1404 3246 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-08 09:51:252015-09-11 18:16:48Dejan Židan za Delova Ozadja: “Skrbi me želja po privatizaciji vsega javnega.”

Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih

8. septembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministri Evropske unije pristojni za kmetijstvo so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju Sveta EU, ki se ga je udeležil slovenski minister mag. Dejan Židan. Na njem so obravnavali krizne razmere v kmetijskem sektorju, še posebno v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Ministri so po dolgi razpravi dogovorili, da bodo predlagane rešitve poskušali doreči na strokovni ravni ter doseči dokončno politično soglasje na neformalnem zasedanju ministrov EU naslednji torek v Luksemburgu. Minister Židan je pozdravil napore Evropske Komisije za iskanje rešitev iz krize, ki je sicer po besedah ministra ni povzročil kmetijski sektor, čeprav posledice krize najbolj čuti ravno kmet in živilska industrija.

Izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli popoldan z razpravo o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč kmetom. Sveženj je predstavil podpredsednik Komisije Jyrki Katainen, sveženj pa je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov.

Komisija predlaga ciljno pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju, podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso. Komisija je predlagala tudi povečanje proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016 in krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU na tretje trge. Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige pa je Komisija predlagala vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov.
 
Slovenija pozdravlja sklic izrednega Sveta za kmetijstvo, saj meni, da je razprava o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu nujna. Minister mag. Dejan Židan je glede predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije dejal, da je še nedodelan, predlaganih pa je bilo več ukrepov za rešitev nastalih razmer, ki so predvsem posledica podaljšanja omejevalnih ukrepov na trg Ruske federacije, odprava mlečnih kvot in slabitve povpraševanja v Aziji.

Sicer pa minister Židan pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila dva slovenska predloga, ki sta bila dobro sprejeta, in sicer za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah. Izpostavil pa je tudi pomen promocije na notranjem trgu, ki bi lahko bila ucinkovit ukrpe poleg promocije na tretjih trgih. Glede razreza sredstev pa je minister po zasedanju dejal, da 500 milijonov evrov ne bo šlo iz kriznih rezerv EU, temveč iz tistega dela evropskega proračuna, ki se polni z dajatvami, vendar podroben razrez za zdaj ni znan.
 
Po oceni ministra naj bi šlo za neposredno finančno pomoč proizvajalcem mleka več kot 300 milijonov. Odprava mlečnih kvot aprila letos je povečala proizvodnjo. Slovenija je po ministrovih besedah med državami, kjer proizvodnja mleka narašča hitreje, približuje se 3 odstotkom, medtem ko je povprečje v EU trenutno 0,8 odstotka. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. To po besedah ministra pomeni, da krize ne čutijo vsi in da ni solidarnosti.
 
Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv v slovenski trgovinski bilanci s kmetijski proizvodi občutiti še v sektorju prašičjega mesa. Zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je Ruska federacija uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu na trg Ruske federacije, se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27 %, od tega prireja mleka okoli 15 %, perutninarstvo okoli 8 %, prašičereja dobre 4 %, sadjarstvo med 5 % in 8 %, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta).

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Zasedanje-kmetijskih-ministrov-EU-v-Bruslju.jpg 1411 3832 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-08 08:58:442015-09-10 09:02:06Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih

Minister Židan: “Dokler morska meja ni določena, je prav, da država pomaga slovenskim ribičem.”

6. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana, je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo drugi javni razpis za izvajanje ukrepa »Individualne premije za ribiče«, s katerim bo mogoče uveljavljati premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Ukrep sodi v okviru Operativnega programa 2007-2013 v I. prednostno os, ki obsega ukrepe za prilagoditev ribiške flote Skupnosti. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 200.000 evrov (delež EU znaša 75%). Javni razpis bo odprt do vključno 23. septembra 2015.

Predmet podpore tega javnega razpisa so premije za ribiče, ki bodo po določitvi državne meje na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v skladu z Zakonom o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, lahko lovili na območju, določenem v 8. točki priloge I Uredbe (EU) št. 1380/2013.

S tem drugim javnim razpisom za ta ukrep bodo lahko vlagatelji uveljavljali premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Višina razpisanih nepovratnih sredstev v okviru tega razpisa znaša 200.000 evrov. Prvi razpis za ta ukrep, s 300.000 evri razpisanimi nepovratnimi sredstvi, je bil odprt v obdobju od 17. julija 2015 do 7. avgusta 2015. Skupna višina premije na posameznega upravičenca, v obeh razpisnih obdobjih za ta ukrep, ne sme presegati vsote mesečnih minimalnih plač v Republiki Sloveniji v letu 2013, kar znaša 9.403,92 evrov. Premije lahko pridobijo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in ribiči – fizične osebe, skladno z Zakonom o morskem ribištvu, ki so uporabniki ribiških plovil.

Za pridobitev premije bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– vlagatelj dejavnost ribolova opravlja ali je opravljal na plovilu, ki je navedeno v vlogi na razpis ter je registrirano za gospodarski ribolov oziroma je bilo registrirano za gospodarski ribolov v obdobju, na katero se vloga nanaša, v dovoljenju za gospodarski ribolov za to ribiško plovilo, pa je vlagatelj naveden kot uporabnik plovila; 

– za ribiško plovilo mora biti izdano veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov za obdobje, na katero se vloga nanaša; 

– za ribiško plovilo mora biti oddanih vsaj 80 ladijskih dnevnikov v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis, pri čemer je bilo v vsakem letu oddano vsaj 40 ladijskih dnevnikov in
– ribiško plovilo mora doseči vsaj četrtino povprečnega letnega iztovora vseh aktivnih plovil v posameznem ribolovnem segmentu v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis.

Ribolovni segment se ugotavlja glede na uporabljeno ribolovno orodje.

Več o razpisu na: http://skrci.me/ZNsoP

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Slovenski-ribiči-z-ulovom-rib.jpg 426 1019 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-06 08:49:082015-09-07 09:19:40Minister Židan: “Dokler morska meja ni določena, je prav, da država pomaga slovenskim ribičem.”

Židan na 2. zboru članstva Foruma svetnic in svetnikov: “SD ima na lokalnem nivoju stabilno in čvrsto mrežo.”

3. septembra 2015/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

V četrtek, 3. septembra, je v Ljubljani potekal 2. zbor članstva Foruma svetnic in svetnikov SD (FSS), katerega sta se ga udeležila tudi predsednik stranke mag. Dejan Židan in ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, ki je predstavila potek projekta odpisa dolgov in paketa pomoči socialno najšibkejšim. Predsednik SD Židan je v svoji izjavi za medije dejal, da ima stranka Socialnih demokratov na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, se pa da sodelovanje z lokalnimi odbori vedno še izboljšati. Izpostavil je tudi nujnost sodelovanja lokalne in državne politike, saj mora biti vez med njima čvrsta.

Anja Kopča Mrak na FSS SD

Kot je dejal Židan, se zdi stranki zelo pomembno, da je po številu svetnikov v občinskih svetih po Sloveniji druga najmočnejša, a to prinaša tudi veliko odgovornost. SD ima sicer med svetniki 341 svojih članov. Po njegovih besedah ima SD na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, je pa potrebno na nekaterih območjih storiti več. Zavedajo se, da stranke s tradicijo niso ocenjene po svojih izjavah, ampak po koristih, ki jih naredijo. Glede sodelovanja stranke z lokalnimi odbori je Židan dejal, da se dajo stvari vedno še izboljšati. Trenutno na lokalni ravni poteka več aktivnosti, med drugim za povečanje prisotnosti vodstva stranke na lokalnem nivoju, saj mora biti po Židanovih besedah vez med lokalno in državno politiko čvrsta.

Židan na FSS SD

Kot je pojasnil Židan, so se na Forumu svetnic in svetnikov SD med drugim pogovarjali o poteku projekta odpisa dolgov v lokalnih skupnostih, kar je po Židanovih besedah trenutno “eden najpomembnejših humanitarnih projektov v državi”. Ugotovili so, da je od 212 občin k projektu do tega trenutka pristopilo 67. Precejšnji del pogovora so namenili tudi javnemu zdravstvu. “Socialni demokrati obsojamo vse ekscese, ki se znotraj javnega zdravstva dogajajo in pričakujemo hitro in odločno ukrepanje, hkrati pa želimo zelo jasno povedati, da ekscesi, ki so prisotni, ne smejo biti generalno napad na javno zdravstvo,” je dejal Židan. Prav tako so se pogovarjali o novi davčni politiki, ki jo bo po njegovih besedah treba vzpostaviti. Tu gre predvsem za zmanjšanje obremenitve ljudi oziroma razlike med bruto in neto plačo.

Forum svetnic in svetnikov SD je na zboru članstva tudi izvolil 12-članski glavni odbor, ki bo zdaj na svoji prvi seji izmed svojih članov izvolil svoje vodstvo, torej predsednika ali predsednico FSS, podpredsednika ali podpredsednico in tajnika ali tajnico foruma.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Forum-svetnic-in-svetnikov-SD.jpg 1266 3151 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-03 22:11:512015-09-04 08:33:50Židan na 2. zboru članstva Foruma svetnic in svetnikov: “SD ima na lokalnem nivoju stabilno in čvrsto mrežo.”

Minister Židan zadovoljen s podporo kmetijskega odbora DZ zakonu o GSO in zakonu o agrarnih skupnostih

2. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opravil drugo obravnavo predlogov zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO) in zakona o agrarnih skupnostih, ki jih je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana. Predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO, ki ga odobrijo na evropski ravni, ali prepoved pridelave GSO. Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja za pridelavo, če pa država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces, je pojasnil minister Dejan Židan. Obe možnosti imata sicer enak učinek.

“Zakon ne govori o tem, ali je Slovenija za ali proti GSO. Zakon je tehnično orodje, ki Sloveniji omogoča, da se izvzame ali prepove posamezne GSO, ki se lahko pridelujejo v Evropi, ne govori pa o uporabi. EU namreč dovoli, da se določene stvari pripeljejo v Evropo, se pa tu ne pridelujejo,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da se s sprejetjem zakona nekoliko mudi, zato si želi, da bi bil sprejet na izredni seji. EU je namreč predvidela šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno z zakonom in zahtevo doseči izvzetje iz že potrjenih GSO. To obdobje se konča 3. oktobra.

Člani odbora so obravnavali tudi predlog sistemskega zakona o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle zunaj rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili bodo nerešene dedne postopke, predlog pa ureja tudi možnost prenehanja ali preoblikovanja agrarnih skupnosti.

Kot je pojasnil Židan, gospodarjenje s premoženjem agrarnih skupnosti doslej ni bilo primerno urejeno, zato je ta lastnina postala mrtva, težave pa imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture. “Gre za zelo zahteven zakon, tako vsebinsko kot pravno, ki bo 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je dejal minister iz vrst SD. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513, je spomnil minister Židan.

Odbor je obravnaval tudi predlog novele zakona o morskem ribištvu. Minister Židan je povedal, da je bil zdaj veljavni zakon sprejet leta 2006, od takrat pa se je evropski pravni red delno spremenil. S tem zakonom tako implementirajo nekatera določila novih pravnih aktov, zmanjšujejo pa tudi administrativne obremenitve.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Koruzno-polje-brez-GSO.jpg 423 1022 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-02 22:50:512015-09-04 08:09:32Minister Židan zadovoljen s podporo kmetijskega odbora DZ zakonu o GSO in zakonu o agrarnih skupnostih
Page 25 of 31«‹2324252627›»
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Pod krinko interventnega zakona se ne smejo sprejemati trajne sistemske spremembe5. maja 2026 - 14:47
  • Meira Hot: Nedopustno odlašanje pri dostopu do zdravila za otroke z redko boleznijo23. aprila 2026 - 13:39
  • Katič: Za večjo zaščito žrtev in učinkovitejši pregon22. aprila 2026 - 15:27
  • Poslansko skupino Socialnih demokratov bo vodila mag. Meira Hot, njen namestnik bo Luka Goršek16. aprila 2026 - 11:50
  • Socialni demokrati ostajamo ključna sila na levem političnem prostoru, v pogajanja vstopamo odgovorno in z jasnimi cilji3. aprila 2026 - 14:08
  • Ob obletnici Buče: Tanja Fajon v Kijevu poudarila podporo pravičnemu miru in pomoči na terenu1. aprila 2026 - 12:11
  • Socialni demokrati: z zaupanjem volivcev v novo parlamentarno obdobje25. marca 2026 - 17:13
  • Matjaž Han ob zaključku kampanje: Močna SD je pogoj za stabilno levosredinsko vlado20. marca 2026 - 14:06

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Volitve

  • Program
  • Ekipa
  • Matjaž

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Oglaševanje

Čas shranjevanja piškotka
12 Mesecev

Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom
iPROM d.o.o.

Domena
iprom.net

Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov
iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo