Neva Grašič in Mija Javornik na srečanju Mreže za socialno Evropo (PES Social Europe Network) o napredku jamstva za otroke in evropskega stebra socialnih pravic.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila ukrepe s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so začeli veljati z novim letom. Leto 2018 prinaša tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon (ZUJF) iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več. V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bo vlada že letos januarja pripravila za sprejetje v državnem zboru še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj.
Ministrstvo je v tem obdobju lani predstavilo in dalo v javno razpravo reorganizacijo Centrov za socialno delo. V letu 2017 smo dosegli soglasje tako stroke kot tudi politike in s sprejetjem Uredbe na vladi, zagotovili vse pravne podlage za začetek reorganizacije tudi v praksi. Spremembe Zakona o socialnem varstvu so uzakonile novo organizacijsko strukturo, drugi del reorganizacije – socialna aktivacija se v praksi že izvaja, z novelo ZUPJS, ki so jo 12. decembra 2017 soglasno podprli v Državnem zboru in predstavlja tretji steber projekta reorganizacije, pa smo uzakonili oziroma dali pravno podlago za informativni izračun.
Zaradi odprave varčevalnih ukrepov bodo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred (64 do 99 odstotkov neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Letos bodo tako otroški dodatek prejemale tudi družine, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1.020 evrov neto. Otroški dodatek bo tako s spremembo zakona po novem prejemalo približno 300.000 otrok.
Na MDDSZ pod vodstvom Anje Kopač Mrak so pripravili tudi spremembo zakona, ki ponovno uvaja pomoč ob rojstvu otroka kot univerzalno pravico, kar pomeni, da bodo do nje upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine, prejeli pa bodo 280 evrov. Predlog zakona je bil že sprejet na vladi in je bil poslan v obravnavo v državni zbor. V letu 2018 bo prav tako več plačanih dni očetovskega dopusta, očetje bodo imeli namreč na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.
S 1. januarjem 2018 se pričnejo uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki urejajo postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze in ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Istega dne pa prične veljati tudi nov Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.
Bodočim zakoncem se z novimi določbami daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se, glede na želje bodočih zakoncev, tako lahko po novem sklene samo pred matičarjem. Pri sklenitvi zakonske zveze sta lahko tako kot do sedaj prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita. Lahko pa se odločita za sklenitev zakonske zveze tudi brez prisotnosti prič.
V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo tudi v letu 2018 pomembna prioriteta mladi, starejši ter dolgotrajno brezposelni. V letu 2018 bo za programe aktivne politike zaposlovanja na voljo 81,8 milijonov evrov. Od tega iz proračuna Republike Slovenije 35,2 milijonov, iz Evropskega socialniega sklada (ESS) pa okvirno 46,6 milijonov evrov. Večina APZ programov iz leta 2017 se nadaljuje tudi v letu 2018, nekaj programov pa bo letos tudi novih. V okviru ukrepov na trgu dela sta predvidena dva nova Javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, in sicer Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leto 2018-2019 in Javni razpis za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.
Z 21. januarjem 2018 se bodo začele uporabljati določbe novele Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da je na trgu dela že pomanjkanje delovne sile uvajamo nekatere ukrepe za še hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila.
S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za pomemben zakon, ki prinaša spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. Z njim prenašamo v nacionalni pravni red evropske direktive s področja napotitve delavcev. Z zakonom se tudi odzivamo na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, napotenih na delo s strani slovenskih delodajalcev, preprečujemo tudi napotovanja delavcev na delo s strani t. i. slamnatih podjetij ter podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.
Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov.
V letu 2018 je, poleg redne uskladitve pokojnin po ZPIZ-2, predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v mesecu aprilu za 1,1 odstotka. S prvim januarjem pričnejo veljati tudi določbe najnovejše novele ZPIZ-2, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa. Skladno z sprejetim zakonom se upokojitvena starost v letu 2018 nekoliko dviguje.
Več dodatnih informacij o novostih, ki začnejo veljati v letu 2018, si lahko preberete na spodnji povezavi:
Evropska unija je letos marca praznovala 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnik v gospodarskem povezovanju Evrope in dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Pa vendar vsi Evropejci ne uživajo enakega napredka. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.
Voditelji držav članic EU so se zato skupaj s socialnimi partnerji, civilno družbo in strokovno javnostjo 17. novembra v Göteborgu na Švedskem srečali na Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Na Vrhu so tri institucije Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU razglasili evropski steber socialnih pravic, kar daje jasen signal, da je uresničevanje socialne Evrope skupna odgovornost EU kot celote.
Evropski steber socialnih pravic predstavlja 20 ključnih načel, ki so vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Postavlja kriterije na treh področjih – enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.
Steber bo služil kot merljivo vodilo za doseganje zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, na primer zdravstveno varstvo in socialna varnost, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, dostop do osnovnih storitev, minimalni dohodek, nadomestilo za brezposelnost, enakost spolov in enake možnosti, varne zaposlitve in dostojne plače. Za njegovo izvajanje bodo v prvi vrsti odgovarjale nacionalne vlade v sodelovanju s socialnimi partnerji na vseh ravneh skladno s svojimi pristojnostmi.
Ponovno se poudarjajo nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu EU, na primer, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; dodane pa so nove, s katerimi bomo odgovorili na izzive tehnoloških, družbenih in gospodarskih sprememb.
Dokument je v osnovi deklarativen, zato mora naša politika v praksi dokazovati, da smo zavezani tem načelom. Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve smo že sprejeli Revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zagotavlja poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo ter Uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da so naše socialne pravice zaščitene v vseh državah EU.
V obravnavi je tudi predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki želi doseči večjo udeležbo žensk pri zaposlovanju ter spodbujanje moških k izrabi starševskega dopusta.
Na EU ne smemo več gledati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti in nadaljnje evropsko povezovanje, mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo. Evropa potrebuje družbeni preobrat in socialni steber nakazuje pravo smer.
V analizi stanja in posvetovanjih s članicami in člani, ki so podlaga za osnutek programskih stališč Socialnih demokratov 2018-2026, je bilo jasno izpostavljeno, da je bil zadnji ključen uspeh naše države vključitev v Evropsko unijo ter da država nima dolgoročne in vključujoče vizije razvoja. Dvig kakovosti življenja vseh, večja socialna kohezija, varnost in dostojno delo so bile obljube, ki jih je Slovenija takrat dala svojim državljankam in državljanom.
Potreben je nov zagon! Socialni demokrati smo gonilna sila vizije pravične evropske družbe, ki temelji na znanju, delu, inovativnosti in sposobnosti skupnosti kot celote in posameznika v njej. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!
dr. Anja Kopač Mrak
predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica v Vladi RS
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je podpisala Glasgowsko deklaracijo s katero se je zavzela za pravice, dostojanstvo in avtonomijo posameznikov z demenco. Glasgowsko deklaracijo je pripravila mednarodna organizacija Alzheimer Europe, katere članica je tudi slovenska nevladna organizacija Spominčica. Ministrica je Glasgowsko deklaracijo podpisala prav na pobudo predsednice Spominčice Štefanije Zlobec.
Ministrica Kopač Mrak je ob tem poudarila, da se skoraj polovica stanovalcev v domovih za starejše občane srečuje s to boleznijo. Zato številni domovi že uvajajo in razvijajo prilagojene koncepte dela. Ti temeljijo na psihosocialnem delu, ki je prvenstveno usmerjen v prepoznavanje in zadovoljevanje posameznikovih potreb, želja in pričakovanj. Koncepti dela so usmerjeni v osebno obravnavo, brez oviranja gibanja oseb z demenco. Po Zakonu o duševnem zdravju se osebe z demenco lahko nameščajo tudi v varovane oddelke, za katere se je odločila približno tretjina domov.
Poleg institucionaklnega varstva je eden od klučnih ciljev nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2020 razvijati tudi prilagojene storitve v skupnosti. Ministrica Anja Kopač Mrak zato tudi podpira prizadevanja resornega ministrstva za zdravje, ki pripravlja Strategijo obvladovanja demence, pri kateri sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadev in enake možnosti.
Ministrica Kopač Mrak se je v Ljubljani udeležila tudi 25. Alzheimerjeve konference. “Sposobnost obvladovanje demence kaže na razvitost družbe kot tudi na odnos mlajših generacij do posebej ranljivih skupin prebivalstva in na stopnjo medsebojnega sožitja in tolerance,” je ob začetku 25. Alzheimerjeve konference, ki jo prirejata slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica in Alzheimer Europe poudarila ministrica Anja Kopač Mrak. Tema letošnje, jubilejne, 25. konference, ki bo do petka potekala v Ljubljani je prenos strategij in raziskav v prakso. Demenca zaradi hitrega naraščanja števila bolnikov namreč postaja vse večji problem sodobne družbe.
“Države, ki želijo vstopiti v klub najbolj razvitih, morajo kakovosti življenja ljudem z demenco posvetiti posebno pozornost tudi zato, ker ta bolezen ne prizadene le bolnika samega, temveč tudi svojce in to v času, ko so življenjsko najbolj produktivni,” je še dejala ministrica Kopač Mrak.
Poudarila je, da se na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavedajo, da je tudi med uporabniki socialnovarstvenih storitev vse več oseb z demenco. Zato so aktivnosti MDDSZ usmerjene v prilagajanje socialnovarstvenih storitev osebam z demenco in izobraževanju izvajalcev storitev.
“Če smo v preteklih letih dajali prioriteto razvoju novih konceptov dela z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših, se v skladu z novim Nacionalnim programom socialnega varstva do leta 2020 naše aktivnosti usmerjajo na hitrejšo širitev socialnovarstvenih storitev v domačem okolju in na razvoj novih storitev, ki bodo prilagojene osebam z demenco in njihovim svojcem oz. neformalnim oskrbovalcem. Pomemben del ponudbe za starejše v domačem okolju so tudi socialnovarstveni programi, ki pomembno prispevajo k osveščanju in izobraževanju oseb z demenco in njihovih svojcev ter njihovi podpori, v smislu ponudbe svetovalnih in informacijskih pisarn, samopomočnih skupin in drugih oblik pomoči.”
Ministrica Kopač Mrak je tudi poudarila pomen osveščanja ter manjšanja stereotipov o demenci, da bi demenco lahko sprejemali kot nekaj, kar nas z veliko verjetnostjo lahko spremlja v starosti. “Premagovanje demence je lažje, če imamo pravočasne in ustrezne informacije o bolezni, če se na to obdobje lahko pripravimo in smo seznanjeni o možnostih in ponudbi storitev, ki pomenijo podporo osebam z demenco, njihovim svojcem pa pomoč pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja,” je zaključila ministrica iz vrst SD.
