Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.
“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.
“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.
Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.
“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.
Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.
“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.
