Prispevki

Minister Židan in evropski komisar Hogan med obiskom v Sloveniji tudi o sporazumu TTIP

/in , , /by

Minister Dejan Židan je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana, ki je ob tem poudaril, da sporazum TTIP med EU in ZDA ne bo sprejet, če EU z vsebino ne bo zadovoljna. Izpostavil je, da EU ne bo nižala prehranskih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali. “Naše standarde bomo ščitili in varovali,” je poudaril komisar Hogan. Komisar Hogan se je s svetom za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra Židana. Ta je po sestanku poudaril, da so se sprva dotaknili tudi izstopa Velike Britanije iz EU in njenih posledic za kmetijstvo. Poudaril je pomen EU za slovensko kmetijstvo in podpore, ki nam jih omogoča EU.

Minister Židan je komisarju Hoganu predstavil stanje v kmetijstvu v Sloveniji in ukrepih, ki jih izvajamo. Izpostavil je predvsem specifične pogoje kmetovanja, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kjer večina poteka na območjih z omejenimi dejavniki. “Prizadevati pa se moramo, da je čim več ukrepov usklajenih na ravni EU. Če bi pristajali na to, da bi vsaka država izvajala vrsto lastnih specifičnih ukrepov, bi bili kmetje v različnih tržnih pozicijah in bi to pomenilo razpad enotnega kmetijskega trga,” je poudaril Židan.

Komisar je dejal, da skuša Evropska komisija pomagati pri razvoju podeželja, tudi pri posledicah pozebe in snega. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bomo zagotovili potrebno prožnost v programu razvoja podeželja in tudi pomagali vašim kmetom, sploh pri pozebi. Nisem se zavedal, da je bila tako močna,” je dejal Hogan. Za komisarja so nasploh pomembni mladi kmeti, katerim bo namenil posebno pozornost, tudi s finančnimi ukrepi. Veliko napredka napoveduje tudi na področju poenostavitev, da bi tako zmanjšali administrativno breme, s katerim se soočajo kmetje.

Priznal je, da mlečni sektor ostaja velik problem, pri prašičereji pa da so se v zadnjih tednih cene močno dvignile, zlasti zaradi izvoza v države Daljnega vzhoda. Prepričan je, da je to posledica pravih ukrepov komisije v letih 2015 in 2016. V ponedeljek bo na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju predstavil tudi ukrepe za mlečni sektor. Z njimi želijo vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in povpraševanjem. Ob tem je pohvalil, da je Sloveniji uspelo svoje mlečne izdelke pripeljati tudi na kitajski trg. Glede normalizacije odnosov EU z Rusijo je Hogan poudaril, da je bilo storjenih več korakov v smer pravega dialoga. “A za ples sta potrebna dva. Na ruski stani ne kaže, da bi se pogled na stvari spremenil,” je še dodal evropski komisar.

Odziv SD na referendumsko odločitev Britancev za izstop Združenega kraljestva iz EU

/in , /by

Socialni demokrati obžalujemo, da so britanski državljani izglasovali izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Tesen rezultat kaže, da bi lahko bila odločitev tudi drugačna in da se mnogi na Otoku zavedajo negativnih posledic, ki jih ta odločitev prinaša tako za državo kot za EU.

Znašli smo se v popolnoma novi situaciji, v kateri bomo vsi skupaj sproti ugotavljali, kaj ta izstop pravzaprav prinaša. Tako organizacijsko kot vsebinsko bo treba na novo postaviti pravila in razmerja. Za EU, ki v tem trenutku bolj kot karkoli drugega potrebuje povezovanje, je to seveda težka preizkušnja. V preteklosti je bilo nekaj signalov, da bi na podoben način lahko svoje članstvo preverjale tudi nekatere druge članice.

Socialni demokrati si nikakor ne želimo, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje. Zato se je treba obrniti k voditeljem in k državljanom in skupaj določiti, kaj si želimo od EU in kdo je pri tem še pripravljen sodelovati in na kakšen način. V prihodnjih mesecih in letih bo gotovo narejenih veliko analiz, v tem trenutku pa je pomembno to, da prelomnico prečkamo trezno in z mislijo na to, da se izkušenj in napak lahko učimo, da jih pa ne smemo ponavljati.

Tanja Fajon ob 12. obletnici članstva v EU s pozivom Sloveniji k aktivnejšemu prispevku k oblikovanju prihodnosti Evropske unije

/in , /by

Pred dvanajstimi leti, 1. maja 2004, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo (EU) in se skupaj z ostalimi devetimi državami pridružila najbolj razviti integraciji na svetu. 1. maj 2004 se je v zgodovino Unije zapisal kot dan, ko se je zgodila največja širitev EU v njeni tedaj petdesetletni zgodovini. V zgodovino Slovenije se je 1. maj 2004 zapisal kot dan, ko smo Slovenci dosegli strateški cilj in ko smo dokončno utrdili svojo predanost evropskim vrednotam. Šlo je za zgodovinski trenutek, preplavljen z navdušenjem, upanjem in vero v boljši jutri v družbi miru in blaginje.

Po dvanajstih letih polnopravnega članstva, vzponov in padcev EU se zdi, da je navdušenje državljanov upadlo, da vse prevečkrat prevlada malodušje, da smo pozabili na vse pridobljene ugodnosti ali pa so nam le-te postale samoumevne: od odprtih meja in prostega gibanja, do možnosti študentskih izmenjav, zaposlovanja v tujini, prejemanja EU finančnih sredstev. Ali pa zgolj zavedanje, da smo še vedno del najnaprednejšega prostora, zlasti glede varovanja človekove pravice in demokracije.

Trenutno stanje v Evropski uniji ni idealno, a za to nosimo odgovornost prav vsi, tudi Slovenci: državljani, voditelji, državni uradniki, profesorji, dijaki in študentje. V skupini osemindvajseterice imamo svoj glas in naša odgovornost je, kako učinkovito ga bomo uporabili. Soodločamo tudi o prihodnosti Unije, ki se spopada z resnimi izzivi in od nas zahteva premišljenost, odločnost in pogum. Predvsem pa zvestobo vrednotam, na katerih je Evropska unija zrasla.

Ob tej pomembni obletnici državljane pozivam k aktivnejšemu prispevku k oblikovanju našega prostora, naše Unije, naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok. Socialisti in Demokrati na dan obeležitve največje širitve v zgodovini EU ponovno izražamo našo zavezanost k naslednjim principom:
▪ le močna in enotna Unija lahko zagotovi mir in varnost;
▪ le Unija, ki temelji na sodelovanju in solidarnosti, lahko zagotovi blaginjo in razvoj;
▪ varovanje ideje Evropske unije je skupna odgovornost starih in novih članic, ter odgovornost, da se z vsemi močmi upremo nevarnim radikalnim idejam in populističnim silam;
▪ migracijska kriza je ogledalo naših vrednot in preizkus spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin, zato moramo ravnati odgovorno in človeško, tako, da se prihodnje generacije EU državljanov ne bodo sramovale potez sedanjih voditeljev

Tanja Fajon
evropska poslanka in podpredsednica S&D

Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu

/in , /by

Pred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.

Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.

Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.

Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

/in , , /by

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Židan: Kmetijski ministri EU smo dosegli dogovor o ekološkem kmetovanju

/in , , /by

Kmetijski ministri EU so na zasedanju Sveta ministrov EU v Luksemburgu dosegli načelni dogovor o novih pravilih za ekološko kmetovanje, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. “Slovenija bi si sicer želela, da bi bila nova pravila še strožja, vendar je tudi doseženi kompromis velik korak naprej,” je poudaril slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. Evropska komisija je nova pravila za ekološko kmetovanje predlagala marca lani. Osnovni cilj predloga je zagotoviti stoodstotno ekološko kmetovanje in zaostriti nadzor ter s tem okrepiti zaupanje potrošnika v ekološke proizvode.

Namen novih pravil, uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, je odpraviti pomanjkljivosti v obstoječem sistemu iz leta 2007 in se s posodobitvijo pravil odzvati na vse večjo dinamičnost trga z ekološkimi proizvodi. V EU se je potrošnja med letoma 2000 in 2012 štirikratno povečala, proizvodnja pa se je le podvojila, tako da je pomemben del povpraševanja pokril uvoz. Z naglo širitvijo trga so vse pogostejše tudi zlorabe.

Židan na Svetu ministrov EU v Luksemburgu

“S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, glavna zamera je velika neenotnost standardov pri pridelavi in predelavi, pri nadzoru in kaznovanju v primeru napak; takšna ureditev je do potrošnikov blago rečeno nekorektna,” je poudaril Židan. “Zato je daljše obdobje potekalo usklajevanje, namenjeno uskladitvi standardov, ki so vezani na ekološko proizvodnjo v EU, zlasti z namenom zaščite potrošnikov in s tem njihovega zaupanja do ekološke ali biološke hrane, kar je impulz za večanje proizvodnje,” je pojasnil kmetijski minister.

Zdajšnji dogovor je po ministrovih besedah kompromis – nekatere pomembne stvari, ki jih je tudi Slovenija zagovarjala, so upoštevane, kakšna pa tudi ne. “Vsekakor pa je to velik napredek glede na sedanjo pravno ureditev,” je izpostavil Židan. V dogovoru je minister najbolj pozdravil jasno opredeljen enoten nadzor, merila za analizo tveganja in pogostost nadzora. “Ne glede na to, iz katere države v EU prihajajo, bodo imeli ekološki proizvodi enak status in standard,” je poudaril Židan ter izpostavil tudi poenotenje z uvoženimi ekološkimi proizvodi iz tretjih držav. Usklajenost z evropskimi standardi je sedaj približno 90-odstotna, nova uredba pa prinaša zelo visoko usklajenost ob upoštevanju nekaterih regionalnih izjem.

Židan z mediji po Svetu EU

Židan je izpostavil tudi možnost skupinskega certificiranja, ki je bilo eno ključnih pogajalskih izhodišč Slovenije, saj potencialno pomeni možnost, da gredo manjše kmetije v skupen projekt, kar zmanjša stroške oziroma poceni certificiranje. Slovenija bi si po Židanovih besedah želela še nekatere bolj čvrste zaveze pri strogosti nadzora in pri standardih. “Do konca leta 2020 bodo lahko članice vztrajale pri svojih standardih, s 1. 1. 2021 pa morajo biti vsi standardi na ravni EU enotni,” je še pojasnil minister. Po podatkih s konca leta 2014 je v Sloveniji 3298 ekoloških kmetij, kar je 4,6 odstotka vseh kmetij. Kmetij s certifikatom je 2537, razlika so kmetije, ki so v fazi prilagajanja. 41.237 hektarjev ali 8,7 odstotka kmetijskih površin je pod ekološko proizvodnjo.

Fajon: “Glede rešitve krize z begunci v Sredozemlju so na potezi države članice EU”

/in , /by

“Nesprejemljivo je, da so nekatere evropske vlade že vnaprej zavrnile sodelovanje v programih porazdelitve bremen v reševanju krize z begunci,” je ob razgrnitvi predloga Evropske komisije o novi migracijski agendi poudarila evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon. “Predlog o kvotah je sicer ambiciozen, a je njihova uvedba prav zaradi odzivov v državah članicah še močno negotova in verjamem, da bo predlog o prevzemu več kot tisoč beguncev tudi med Slovenci sprožil polemične razprave, a želim si, da bo prevladal razum, ko bomo odločali o usodi človeških življenj,” je sporočila Fajonova.



Predlog načrta je še pomanjkljiv, saj za zdaj konkretno vsebuje zgolj povečanje sredstev za nekaj sto milijonov evrov ter nekaj pilotnih projektov. Predvideva tudi več pristojnosti in denarja EU agencijam, zlasti za potrebe vračanja nezakonitih migrantov. Komisija se zaradi pritiskov članic očitno še vedno izogiba uveljavitvi skupnih pravil za izdajanje humanitarnih viz, kar bi predstavljalo varno in zakonito pot beguncev do evropskega ozemlja.

Čeprav strategija zajema ukrepe v boju proti nezakonitim priseljencem in tihotapcem ljudi ter za močnejšo skupno azilno in migracijsko politiko, so napovedi o krepitvi poostrenega nadzora na zunanjih mejah EU in na morju nekoliko zaskrbljujoče. Tudi sicer pogrešam celovito strategijo, kako učinkoviteje ustavljati nasilje in vojne in s tem povezane vzroke množičnega izseljevanja ter bolj učinkovito porabo razvojne pomoči, ki jo Unija kot največja donatorica namenja manj razvitemu svetu. Evropska azilna in migracijska politika odloča o usodi človeških življenj.

Prišel je čas, ko bomo spoznali resnično pripravljenost vlad in Evropejcev, da ustavimo sramotno zatiskanje, oči in pomagamo ljudem v stiski,” je še povedala Fajonova.

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon bo tudi gostja pogovora v oddaji Razprava na 3. programu TV Slovenija o problematiki migrantov v Sredozemlju, ki bo na sporedu v nedeljo, 17. maja, ob 16. uri, s ponovitvijo ob 22. uri zvečer. Vabljeni k ogledu!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!