Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.
V tem mandatu je naša poslanska skupina v
Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj
katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno
skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo.
Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja
medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se
denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na
drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno
povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem
ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje,
kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo
začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za
gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna
je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo
spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in
okolja.
Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.
Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.
Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska
unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe
motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način
življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo
zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in
varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo
spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in
držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve
sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav
in svetovnih regij.
Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi.
To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji
projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes
preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo
vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.
Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na
evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se
je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa
komaj slaba četrtina volivcev.
Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah
ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v
kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali
si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri
obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna
reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.
Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se
kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike
spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse,
kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o
dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že
tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.
Naprej!
Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.
