Prispevki

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

/in , , /by

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”

Škoberne: “Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur.”

/in , /by

Današnji razpravni dan oziroma čas, ki ga bomo namenili predlogu za vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, bo zagotovo bolj umirjen in spravljiv. Pa ne zato, ker bi se od danes naprej imeli bolj radi, ampak zato, ker se vsi zavedamo pomembnosti dostopa prebivalcev do pitne vode, na način, da država oziroma lokalna skupnost to področje ureja na neprofiten način. In kar je morda še pomembneje, pri vprašanju dostopanja in uporabe pitne vode se posameznika postavlja na prvo mesto.

Pravica do pitne vode bo v ustavi tako opredeljena kot ena temeljnih človekovih pravic, kar pomeni, da bo tudi zaščitena na najvišji, torej ustavni ravni. To je pomembno še posebej iz razloga, ker se nam dostop do kvalitetne pitne vode često zdi samoumevno stanje in zato pogostokrat ravnamo z vodo razsipno in neodgovorno. In vendar se zavest o trajnostni rabi virov spreminja. Morda tudi zato, ker smo vedno pogosteje soočeni z različnimi naravnimi nesrečami, ko mnoga gospodinjstva čez noč ostanejo brez pitne vode in je zato treba izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo nevarnosti za zdravje ljudi in živali z uživanjem oporečne vode.

Na ta naravni vir, brez katerega ni življenja, moramo še posebej paziti. In vedno bolj se potrjuje, da je ravno zdaj pravi čas posebne skrbi in pozornosti za vodne vire, ko še ne živimo v njenem pomanjkanju. In to kljub temu, da tehnologija razsoljevanja vode omogoča, da se ta tehnološko pripravljena voda uporablja tudi v gospodinjstvu. Tehnološko obdelana voda zagotovo ni primerljiva z vodo, katero imamo v tem trenutku na voljo v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti dostopa do pitne vode se iz leta v leta krepi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjujejo tudi podpisi pod Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Morda bo današnja odločitev Državnega zbora spodbudila še kakšno državo ali morda celo več njih, da se odločijo za podoben korak. Predlog ustavnega zakona, katerega danes obravnavamo, se od vloženega predloga razlikuje. Vendar to ni razlog, da bi mu nasprotovali. Nasprotno, ustavni zakon v celoti sledi temeljni ideji in rešitvam, vsebovanim v prvotno vloženem predlogu, pri čemer sta ga njegova ustavna opredelitev in tudi umestitev v posebnem členu pomembno nadgradili.

Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur. Da bo raba vodnih virov prednostno in trajnostno namenjena oskrbi prebivalstva. Pri čemer je za upravljanje z vodnimi viri odgovorna država, vodooskrbo prebivalcev pa zagotavlja preko lokalnih samoupravnih skupnosti na neposreden in neprofiten način.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da bomo danes naredili šele prvi korak, saj je v ustavnem zakonu je tudi zaveza, da se v osemnajstih mesecih po vpisu te pravice v Ustavo zakonodaja, ki ureja področje voda ustrezno dopolni in uskladi z Ustavo. Brez nadaljnjega, pred nami je še veliko dela, da zaščitimo ključno surovino prihodnosti, morda celo temeljni gradnik novega globalnega ravnovesja. Socialni demokrati bomo ta predlog odloka podprli, ob tem pa naj se zahvalim vsem, ki so, smo in ste prispevali k pripravi tega dokumenta.

Jan Škoberne

poslanec Socialnih demokratov

Poslanec Škoberne s pobudo ministrici za izobraževanje glede zagotovitve dokončanja študija študentom predbolonjskih programov

/in , /by

Poslanec SD Jan Škoberne je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil poslansko pobudo v zvezi s prehodom na bolonjski študij za študente predbolonjskih programov, ki do konca septembra 2016 še niso uspeli zaključiti študija.

Besedilo poslanske pobude:

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič!

Veljavna zakonodaja določa, da so morali študentje predbolonjskih programov do konca septembra 2016 zaključiti študij, če so želeli zaključiti izobraževanje po predbolonjskih programih, po katerih so se vpisali. Zaradi tega smo v preteklih mesecih videli velik pritisk na visokošolske zavode, kjer je veliko število ljudi želelo zaključiti svoje izobraževanje.

Nekateri študentje iz različnih razlogov (neopravljeni izpiti, neopravljeni zagovori diplom) do konca septembra niso uspeli zaključiti starih, predbolonjskih študijskih programov, čeprav so to načrtovali. Ker so načrtovali, da bodo svoj študij zaključili, predhodno niso oddali prošnje za prehod s starega na bolonjski študijski program, da bi se jim priznale že opravljene obveznosti in da bi izvedeli, na kakšen način lahko svoj študij zaključijo po bolonjskem sistemu. Če bi študentje želeli svoj študij nadaljevati v bolonjskem sistemu že v študijskem letu 2016/2017, bi se morali predhodno do sredine septembra na prijaviti na razpis za vpis po merilih za prehode in se vpisati v novi študijski program.

Ker je marsikdo predvideval, da bo svoj študij zaključil po tem roku, se ni prijavil na razpis za vpis, na nekaterih študijskih programih pa mest za vpis po merilih za prehode sploh ni bilo. Zdaj je takim študentom onemogočen vpis v tem študijskem letu, četudi jim je za dokončanje ostala lahko tudi le ena obveznost, kar pomeni, da bi tudi po pretvorbi in priznavanju opravljenih obveznosti svoj študij lahko zaključili v čim krajšem času. Prav tako je za takšne študente po merilih za prehode predviden vpis na prvostopenjske študijske programe, čeprav je stopnja izobrazbe, ki jo študentje pridobijo po končanih starih predbolonjskih programih, izenačena s stopnjo, ki jo študentje pridobijo po končanjih drugostopenjskih, tj. magistrskih, bolonjskih programih. O več različnih zgodbah študentov je pred časom tudi pisal časnik Delo.

Upoštevajoč navedeno problematiko naslavljam naslednjo poslansko pobudo:

– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj zagotovi, da se razpiše dodaten rok za vpis po merilih za prehode, tako da se študentom, ki jim do konca septembra 2016 ni uspelo dokončati starega študija, omogoči čimprejšnje dokončanje študija po bolonjskem programu.
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj z visokošolskimi zavodi zagotovi, da se bodo študentje, ki želijo študij dokončati po bolonjskem programu, lahko vpisali v primerljiv letnik študija glede na opravljene in priznane obveznosti ne glede na stopnjo študija.

Da se mora študent, ki je na primer dokončal enega od dveh dvopredmetnih programov na Filozofski fakulteti in mu na drugem manjka samo en izpit ali zagovor diplome, najprej za eno leto vpisati na prvo bolonjsko stopnjo, nato pa naj bi še dve leti študiral na drugi bolonjski stopnji, namreč nima smisla. Zato naj se zagotovi, da lahko svoj študij (seveda ob izpolnitvi vseh zahtev po merilih za prehode) zaključi v najkrajšem možnem času. V kolikor je potrebno tudi predlagam, da MIZŠ pripravi ustrezno dopolnitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, da se uredi ta problematika.

Jan Škoberne
poslanec Socialnih demokratov

V SD smo pripravili predlog zakona o rabi konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter njeno proizvodnjo v Sloveniji

/in , , /by

Poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Gorazd Prah sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila​ ​zakonski predlog​ ​novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami – legalizacija konoplje v medicinske namene​, ki ga je pripravila Poslanska skupina SD. Cilj zakona je odpraviti neskladje v zakonu in tako na enostaven in varen način omogočiti uporabo konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter zagotoviti čimprejšnjo dostopnost​ ​konoplje kot zdravila za bolnike ter omogočiti proizvodnjo in raziskave v Sloveniji.

Predstavitev SD predloga zakona o rabi konoplje v medicinske namene from Socialni demokrati on Vimeo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je sedaj pravi čas za ukrepanje. Čas, da konopljo uvrstimo v III. skupino prepovedanih drog, za katero je dovoljena medicinska uporaba. Nadzor bi v tem primeru – kot pri ostalih zdravilih – opravljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Tudi Zdravniška zbornica Slovenije se je izrekla o potrebnih ukrepih za uporabo konoplje v medicinske namene. S tem so pritrdili nedavnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki ugotavlja, da so države zaradi strahu pred zlorabo tako zaostrile politiko do drog, da je s tem ogrožena dostopnost zdravil za lajšanje trpljenja in bolečin.

Socialni demokrati smo te pomisleke izpostavili že ob pričetku naših prizadevanj za spremembo politike do uporabe konoplje v medicinske namene. Tako smo pripravili novelo Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), s katero želimo urediti sledeča vprašanja:

– pravilno konvencijsko poimenovanje nadzorovane snovi,

– konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilna regulacija Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov),

– uvrstitev konoplje v skupino III prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo,

– konec nerazumne omejitve gojenja konoplje samo za industrijske in prehranske namene; s tem se – po predpisih za ostala zdravila iz prepovedanih drog – dovoli medicinska pridelava konoplje v Sloveniji,

– prevzem nadzora nad konopljo s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki naj v šestih mesecih pripravi vse potrebno za začetek zakonitega gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji.

SD predlog zakona o rabi konoplje v medicinske namene (ZPPPD-A) by SocialniDemokrati on Scribd

Poslanec SD Jan Škoberne: “Masovno vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben.”

/in , /by

Socialni demokrati se danes na očitke SDS v interpelaciji, ki so jo vložili zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, vsebinsko še ne bomo odzvali, smo pa ob tretji interpelaciji v izjemno kratkem času kritični do opozicije. Po oceni namestnika vodje Poslanske skupine SD Jana Škoberneta se ob napovedovanju in vlaganju interpelacij opaža tudi rivalstvo na desnici, saj “masovno” vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben. “Če bodo interpelacije postajale folklora, mi je žal, ampak bomo očitno vsak mesec morali preživeti eno,” je dejal Škoberne v izjavi novinarjem v DZ.

Na novinarsko poizvedovanje o očitku SDS šolski ministrici glede nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča, pa je Škoberne ponovil stališče Socialnih demokratov, da se iz javnih sredstev financira javna mreža osnovnega šolstva in je prvi cilj zaščita kakovosti, dostopnosti in javnosti izobraževanja. “Edino vprašanje je, kako dobro lahko to naredimo, ni pa vprašanje, kako to zrušiti,” je poudaril poslanec SD. Škoberne je še špomnil, da Ustavna komisija DZ odloča o predlogu SD za ustavne spremembe o načinu financiranja zasebnega šolstva. Dokler se komisija ne izreče, je po mnenju Škoberneta kakršen koli drug poseg v to nekorekten.

SD in sindikati v Velenju o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana

/in , /by

Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.

Konferenca 11

Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.

Konferenca 9

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.

Konferenca 8

V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.

Konferenca 7

Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”

Konferenca 3

Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.

Konferenca 2

Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.

Konferenca 1

Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”

Konferenca 4

Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.

Konferenca 5

Konferenca 10

Konferenca 6

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

/in , , /by

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Socialni demokrati smo predstavili osnutek Zakona o regulaciji konoplje, ki ga dajemo v javno obravnavo

/in , , /by

Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila letos pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. Na današnji novinarski konferenci so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel, predstavili dve verziji osnutka Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov.

V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je po besedah poslanca SD Jana Škoberneta urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.

V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.

Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino, je dejal vodja strankinega projekta Legalizator.si Gorazd Prah.

Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno. Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča si v stranki želimo široke politične podpore. “Brez širše politične in civilne podpore tak zakon težko uvidi luč sveta,” je ob prestavitvi izpostavil Levanič. “Osnutek nameravamo v razpravo posredovati vsem parlamentarnim strankam in civilni družbi,” je danes napovedal Škoberne in ob tem dodal, da “v SD upamo, da bomo do konca tega leta enega od predlogov vložili v parlamentarno obravnavo.”

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by Socialni demokrati

Projekt Legalizator – Zakon o regulaciji konoplje

Projekt Legalizator – legalizacija konoplje

Predstavitev predloga Zakona o regulaciji rastline konoplja in njenih derivatov 09-11-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Poslanec Škoberne z delegacijo DZ na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

/in , , /by

Jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki je potekalo med 28. septembrom in 2. oktobrom v francoskem Strasbourgu, je minilo v znamenju humanitarnega in političnega odziv na migracijsko ter begunsko krizo v Evropi, pogovorih o izzivih za države tranzita, nujnosti ureditve ustreznega evropskega azilnega sistema ter debate o javnem zdravju in interesih farmacevtske industrije. Delegacija Državnega zbora, v kateri je tokrat sodeloval tudi poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, se je posvetila predvsem begunski krizi v Evropi in njenim posledicam.

Parlamentarci so na zasedanju razpravljali še o verski svobodi, sobivanju v demokratični družbi, uresničevanju razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejavnostih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slednje razprave se je udeležil tudi generalni sekretar OECD Angel Gurria. PS SE so nagovorili tudi luksemburški veliki vojvoda Henri, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvidzić, srbski premier Aleksandar Vučić in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Zunanji minister BiH Igor Črnadak je nagovoril PS SE kot predsedujoči Odboru ministrov SE, na vprašanja parlamentarcev pa je odgovarjal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Na zasedanju so podelili tudi nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Letos je nagrado prejela dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije Ljudmila Aleksejeva. Ob izročitvi nagrade je predsednica PS SE Anne Brasseur v obrazložitvi poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Poudarila je še, da sedaj 88-letna Aleksejeva vodi moskovski Helsinški odbor, ki se kot svobodomiselna nevladna organizacija pogosto srečuje s sovražnim okoljem, kljub temu pa nadaljuje z bojem proti kršitvam človekovih pravic in pomaga žrtvam.

Aleksejeva se je v mladosti odpovedala obetavni akademski karieri, da se je v takratni Sovjetski zvezi pridružila disidentskemu gibanju ter postala ena od ustanoviteljic moskovskega Helsinškega odbora. Leta 1977 je bila prisiljena emigrirati v ZDA, v Rusijo pa se je vrnila leta 1989, kjer je nadaljevala boj za zaščito in promocijo vladavine prava. Postala je predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada in kasneje članica komisije ruskega predsednika za človekove pravice. Druga dva nominiranca – nevladna organizacije Ženske za afganistanske ženske in nevladna balkanska organizacija Pobuda mladih za človekove pravice – sta na slovesnosti prejela diplomo.

Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

/in , , /by

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!