Marjan Podgoršek

Prispevki

Marjan Podgoršek ob svetovnem dnevu gozdov: Človek in gozd sta bila vedno v dinamični soodvisnosti

21. marca 2018/in Mnenja, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Gozdovi v svetu pokrivajo 31% kopne površine, v Sloveniji pa kar 58,3% kar nas za Finsko in Švedsko uvršča na 3. mesto v Evropi. Lesna zaloga je v povprečju v svetu 131 m3/ha. Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 337.816.717 kubičnih metrov oziroma 285 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46 %, listavcev in 54%. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.419.974 kubičnih metrov lesa ali 7,10 kubičnih metrov na hektar.

Tako površina gozdov kot lesna zaloga v Sloveniji sta bili v preteklosti že mnogo manjši. V letu 1875 je bila gozdnatost Slovenije 35,4%, v letu 1947 pa le še 42,2%; torej smo bili v zadnjih desetletjih priča izjemno hitremu naraščanju deleža gozdnih površin. Površina gozda, ki jo ima Slovenija na prebivalca, je kar 0,57 ha, kar je največ v Evropi, to je kar dvakrat več kot v Franciji in trikrat več kot v Švici.

Gozd je najbolj ohranjen kopenski ekosistem. Slovenija je dežela, kjer je gozd najpomembnejši element krajine in je blizu naravnemu stanju. Slovenski človek je skozi vse obdobje tesno povezan z gozdom in skozi čas je spoznal, da je potrebno z gozdom načrtno gospodariti na dolgi rok.

Gozd daje les, zaposlitev in še mnoge dobrine, varuje okolico pred vremenskimi ekstremi ter opravlja proizvodne, ekološke in socialne funkcije. Človek je bil vedno odvisen od gozda in z zavedanjem o pomenu gozda narašča tudi zavedanje po trajnostnem, večnamenskem, sonaravnem gospodarjenju z gozdom, hkrati s tem pa potreba po znanju in dobro organizirani javni gozdarski službi, ki načrtuje gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo.

Krajinske značilnosti Slovenije nam kažejo, da je po naravnih danostih prevladujoči element slovenske krajine gozd. Slovenski človek je bil skozi vso zgodovino tesno povezan z gozdom, ki mu je dajal les za gradnjo, za kurjavo, dajal mu je hrano, zavetje, varoval njegovo premoženje pred naravnimi nesrečami, mu pomenil prostor za preživljanje prostega časa. Človek in gozd sta bila vedno v dinamični soodvisnosti in slovenski človek je že zelo zgodaj spoznal pomen gozda in načrtnega trajnostnega gospodarjenja z gozdom.

Prvi gozdni redi na področju Slovenije so se pojavili v 14. stoletju in skozi čas se je zavest o potrebi po gospodarjenju z gozdom razvila v načrtno gospodarjenje, ki ima osnovo v bogatem znanju o gozdu in gozdarstvu. V Sloveniji imamo skoraj dvestoletno tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdom. V pojmu gospodarjenje z gozdom je mišljeno usklajeno gospodarjenje tako z rastlinskim kot z živalskim delom enotnega ekosistema gozd. Pri tem pa moramo poznati in upoštevati tudi lastnosti neživega dela tega enkratnega ekosistema.

Z vrstno in strukturno zelo pestrim gozdnim ekosistemom, ki ga odlikujejo zapleteni odnosi med živim in neživim svetom ter odnosi znotraj vsakega od teh svetov, gospodarimo tako, da ohranjamo vse njegove prvine ter s tem tudi dinamično ravnotežje gozdnega ekosistema.

Današnji pogled na gospodarjenje z gozdom vključuje načelo trajnosti, kar pomeni zagotavljanje trajnosti vseh funkcij gozda: proizvodnih, ekoloških in socialnih. Ker se nekatere funkcije med seboj izključujejo, je potrebno rabo gozda in gozdnega prostora skrbno načrtovati in v proces načrtovanja gospodarjenja vključiti še druge deležnike v tem procesu, kot so razne gozdarske in lovskih organizacije, lastniki gozdov, druge stroke ter javnosti.

Načrtovanje gospodarjenja z gozdom temelji na dobrem poznavanju gozda, na podrobni proučitvi rastišč, življenjskih razmer in zahtev rastlin ter prostoživečih živali, poznavanju funkcij gozdov, usklajevanju in skrbnem spremljanju učinkov načrtovanih in izvedenih ukrepov ter na družbenoekonomskih razmerah v družbi. Izbira gozdno gojitvenih in lovsko gojitvenih sistemov ter ukrepov zahteva skrbno načrtovanje in sodelovanje načrtovalcev in izvajalcev ukrepov v vseh fazah gospodarjenja z gozdom.

Marjan Podgoršek,
državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik sveta SD za gospodarstvo in razvoj

Komentar Marjana Podgorška: SiDG – prvo proizvodno podjetje, ki ga je država ustanovila od osamosvojitve, z donosom nad pričakovanji

17. februarja 2018/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Od prenosa državnih gozdov v upravljanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je minilo 18 mesecev, kar je že dovolj dolgo obdobje za analizo delovanja novega sistema in na podatkih usmerjenaga pogleda za naprej. Zakon na podlagi katerega je bil SiDG ustanovljen je obljubil precej več, kot je bilo pred tem možno dobiti iz sistema, ki ga je obvladovalo preko 20 koncesionarskih podjetij.

Poleg večjega donosa za državo iz gospodarjenja z lastnim lesom, se je želelo skozi lastno upravljanje zagotoviti tudi večji vpliv države pri prepotrebnem izboljševanju stihijskega trga gozdno-lesnih sortimentov, sonaravnem upravljanjem gozdov, skrbi za kulturno-zgodovinske objekte v gozdovih, nenazadnje pa tudi pri pomoči ob naravnih stihijah v gozdovih.

Če opravimo podrobnejšo primerjavo med donosi iz preteklega koncesijskega sistema in novim sistemom, so razlike v donosu velike in nad vsemi pričakovanji. V spodnji tabeli kjer so prikazani kazalniki poslovanja je razlika jasno razvidna saj je bil povprečen neto donos na kubični meter prodanega lesa v zadnjih 7 letih 10,62 evra, medtem ko je nov sistem generiral že v zagonski fazi prvega pol leta poslovanja 27,1 evra. V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje zgraditi ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje.

Takšni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v letu 2017, saj je v letu 2017 neto donos na kubični meter prodanega lesa znašal 30,9 evra in se je glede na doseženo dolgoletno povprečje koncesionarjev, ki je znašalo 10,6 evra, skoraj potrojil. Ob posekanih in prodanih 1,14 milijona kubičnih metrih v letu 2017 znaša skupni letni donos SiDG 35,3 milijona evrov, kar pomeni, da bo država prejela vsako leto najmanj 20 milijona evrov več, kot bi ga skozi prejšnji sistem. To je tudi velik razlog za jezo in velik pritisk s strani nekdanjih koncesionarjev in njihovih podpornikov na ministra mag. Dejana Židana, ki je bil poglavitni tvorec novega sistema.

Nov sistem, v katerem ima država veliko bolj neposredne vzvode gospodarjenja z lastnimi gozdovi, nam prvič po dolgih letih omogoča tudi v globlji vpogled v strukturo in zakonitosti trga gozdno-lesnih sortimentov ter prodajne strukture proizvajalcev lesa. Iz spodnjih grafikonov, ki kažeta strukturo porabe lesa iglavcev in listavcev je na primeru prodaje SiDG jasno razvidna trenutna ekonomska prednost gozdov z iglavci, saj je iz njih možno pridobiti in prodati veliko višji delež hlodovine, ki se prodaja po precej višjih cenah kot ostali les (kurjava, celuloza, industrijski les, itd.). Velik delež listavcev, ki se porabijo za celulozo in drva je lahko tudi napotek razvojni politiki lesarske industrije, saj obstaja precejšen potencial za boljšo izrabo te lesne strukture za izdelke z višjo dodano vrednostjo in bolj ekološko rabo.

Ob začetku delovanja SiDG so se v javnosti večkrat pojavljali očitki o tem, da država ne podpira domačih proizvajalcev. Podatki o dejansko realizirani prodaji SiDG, ki je podana v spodnjem grafikonu govorijo drugače, saj je iz nje razvidno, da je bila velika večina lesa prodana domačim kupcem, kar je jasno razvidno tudi iz spodnje liste desetih največjih kupcev lesa iz državnih gozdov.

Manjši del, ki se je prodal tujim kupcem se nanaša na manj kakovosten les za katerega v Sloveniji ni kupcev, saj za njegovo predelavo (še) ni ustreznih kapacitet. Tudi s tega vidika je torej nov način organiziranosti izpolnil obljube. Je pa seveda še vedno problem v tem, da se velik del lesa iz zasebnih gozdov izvozi, glede česar bo potrebno v prihodnje najti poti za pospešeno revitalizacijo lesne industrije, glede česar bo potrebno še veliko postoriti s strani ukrepov ministrstva za gospodarstvo.

Glede realizacije drugih ciljev, ki so bili z Zakonom naloženi SiDG je potrebno dodati, da so v različnih fazah izvedbe tudi številne naloge s področja nature in vzdrževanja kuturno-zgodovinskih objektov. Tu so aktivnosti običajno multidisciplinarne, vanje so vključene raznolike organizacije z drugih področij, odprtih projektnih nalog, ki običajno trajajo več let je precej, kratkoročno gledano velja tu pohvaliti napredek pri obnovi objektov v Kočevskem Rogu, kjer se lahko v kratkem nadejamo odpravo dolgoletnih težav z vzdrževanjem objektov. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo, se po uspešnem zaključku aktivnosti v Kočevskem Rogu po podobnem modelu načrtuje tudi prenova nekaterih drugih kulturnih kompleksov, ki so stacionirani v državnih gozdovih.

Močnejši vpliv, ki ga ima država skozi lastno podjetje, ki je daleč največje gozdno podjetje v državi, pa se že kaže tudi pri drugih vidikih, ki so sicer manj opazni, a zato za delovanje gozdarske (in lesarske) branže nič manj pomembni. Kot primer lahko navedemo temeljito prenovljeni Pravilnik o merjenju in klasifikaciji lesa, ki sicer velja samo za državni les, vendar je zaradi velikosti državnih gozdov, postal referenca tudi za vse ostale in uvedel red pri merjenju, kjer je pred tem marsikdaj veljal zakon močnejšega.

Takih primerov je še več, na tem mestu velja omeniti še najbolj aktualnega, ki je povezan z odpravo posledic vetroloma, ki je prizadel Slovenijo v začetku decembra 2017 in polomil preko 2,2 milijona kubičnih metrov lesa. Skozi iniciativo s strani vlade bo SiDG prevzel aktivno vlogo v sanaciji, ki presega njegovo osnovno poslanstvo, s ciljem, da v zelo kratkih rokih poleg gozdov, ki so pod njegovim upravljanjem, pomaga sanirati tudi gozdove zainteresiranih zasebnih lastnikov. Razlika glede na situacijo ob žledu, ko država ni imela v rokah nobenega vzvoda, saj so koncesionarji zasledovali zgolj lastne cilje je tu več kot očitna.

Ob snovanju zakona je bilo na podlagi analize izkušenj iz več držav pri uvajanju sistemov državnega upravljanja z lastnimi gozdovi, večkrat izpostavljeno, da so rabili za uvedbo sistema približno tri leta. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da gre slovensko uvajanje novega sistema, ki ga uvajamo skozi SiDG, po dobri poti končnemu uspehu nasproti.

mag. Marjan Podgoršek

državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

Židan ob obisku SiDG: “Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa od zadnjega vetroloma iz državnih gozdov pospravijo do maja 2018.”

14. decembra 2017/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister Dejan Židan je skupaj z državnim sekretarjem Marjanom Podgorškom v Kočevju obiskal državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki bo pospešeno začelo sečnjo dreves, poškodovanih v obsežnem vetrolomu ta teden. “Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa iz državnih gozdov pospravijo do maja,” je pojasnil minister Židan. Vodstvo SiDG je minister povprašal tudi, kako so uspešni v borbi proti podlubniku, ki je v zadnjih letih v velikem obsegu napadel slovenske gozdove.

Spomnil je na podatek, da je na ravni države letos 20 odstotkov manj za sečnjo označenega od podlubnikov napadenega lesa kot lani, v vodstvu SiDG pa so mu povedali, da so vsa za sečnjo označena drevesa že v veliki meri pospravili iz gozda. Minister Židan je ocenil, da bo državno podjetje tako vzor za zasebne lastnike, saj je prav hitro pospravilo poškodovanega lesa ključno v boju proti podlubnikom.

Poleg tega so ministru vodilni v Slovenskih državnih gozdovih zagotovili tudi, da so pripravljeni na odpravo škode, ki je nastala zaradi obsežnega vetroloma ob viharnem jugozahodniku ta teden. Po posrednih ocenah naj bi veter poškodoval za okoli 500.000 kubičnih metrov lesa. V družbi so po ministrovih besedah prilagodili načrte, tako da bodo v ponedeljek njihove ekipe že odpirale gozdne prometnice. V nadaljevanju naj bi se pospešeno začela sečnja poškodovanih dreves.

Židanu in Podgoršku so v SiDG predstavili tudi strateške načrte in letošnje desetmesečno poslovanje. Židan je zadovoljen, da podjetje, ki je v 10 mesecih ustvarilo 51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 15,8 milijona evrov dobička iz poslovanja, precej presega načrte. S 1. januarjem 2018 bodo v SiDG po Židanovih pojasnilih začeli tudi bolj aktivno krepiti sposobnost lastnega dela v gozdu. S sedanjih štirih odstotkov v hiši opravljenih del od vseh aktivnosti naj bi prišli na sedem odstotkov.

Po prepričanju ministra Židana bi morali v nekaj letih priti do tega, da državno gozdarsko podjetje 20 odstotkov del opravi sam, in ne prek zunanjih izvajalcev. Na ta način bo mogoče hitro ukrepati, kjer bo nujno, v nekaterih delih Slovenije pa na ta način tudi ne bo prišlo do izsiljevanj določenih ponudnikov gozdarskih storitev, je nadaljeval Židan. Glede kritik delovanja državnega podjetja SiDG in očitkov nekaterih kupcev, da na dražbah težko pridejo do zadostnih količin lesa po primernih cenah, je Židan odgovoril s podatki, da se v Sloveniji letno porabi nekaj čez tri milijone kubičnih metrov lesa, nekaj manj kot tri milijone gre v izvoz, državno podjetje pa lahko ponudi okoli milijon kubičnih metrov.

Ministra Židana veseli, da lesnopredelovalna industrija v Sloveniji pospešeno raste, a podjetja in ostali uporabniki morajo po njegovem mnenju vedeti, da državni gozdovi predstavljajo samo petino slovenskih gozdov. Poziva jih torej, naj ponudijo dobre pogoje tudi zasebnim lastnikom, za katere je prepričan, da bodo želeli prodati les v Sloveniji. Minister Židan tako ne vidi težav, če bodo podjetja tako državnim kot zasebnim lastnikom ponudila korektno ceno.

Socialni demokrati v okviru delovne koalicijske strokovne skupine pripravljamo zakon za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada

29. januarja 2017/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo novembra lani na seji 5. Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij« skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Socialni demokrati smo namreč utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti.

Ob tem smo zaskrbljeni glede demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo. Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so tako lani po obsežni razpravi soglasno sprejeli predlog Deklaracije SD za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga je skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi dobrimi predlogi iz razprave. V nadaljevanju procesa je nato dopolnjeno Deklaracijo SD na svoji seji podprlo še Predsedstva Socialnih demokratov, ki je prav tako sprejelo tudi predloge stališč podpredsednika stranke in poslanca SD Janka Vebra.

Med predlogi stališč Janka Vebra glede oblikovanja Demografskega rezervnega sklada, ki bi jih bilo potrebno vključiti v deklaracijo, so med drugim, da bi upravljanje demografskega sklada moralo biti koncentrirano v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), naložbe v demografskem skladu bi morale biti sektorsko zaokrožene zaradi enotne razvojne strategije, primerna bi morala biti tudi usposobljenost vodstva Demografskega rezervnega sklada. Iz SDH bi bilo po Vebrovem predlogu potrebno izločiti celotno slovensko energetiko (od proizvodnih podjetij, do distribucijskih podjetij in omrežnih upravljavcev), vse deleže v zavarovalniških družbah (tako pozavarovalnico Sava Re, kot delež v Modri zavarovalnici in vse državne deleže v Zavarovalnici Triglav), deleže v telekomunikacijskih družbah v državni lasti, dodatno bi morali v demografski sklad vključiti tudi fond državnih nepremičnin.

V zakon o vzpostavitvi deografskega sklada bi bilo po Vebrovem predlogu nujno vključiti določilo o obveznem vsakoletnem pregledu poslovanja Demografskega rezervnega sklada in vseh družb v skladu, s strani Računskega sodišča. Po Vebrovem mnenju bi bilo potrebno oblikovanje takšnega demografskega rezervnega sklada, ki ne bi razprodajal državnega premoženja, ampak bi ga dolgoročno ohranjal za dopolnitev pokojninske blagajne. Zato bi morala država svoje resurse upravljati skrbno in zagotoviti njihovo dolgoročno oplajanje.

Deklaracija Socialnih demokratov je bila tako temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada, ki zdaj nastaja v okviru delovne koalicijske strokovne skupine, v kateri iz vrst SD sodelujeta mag. Marjan Podgoršek in dr. France Križanič.

Socialni demokrati se z vzpostavitvijo Demografskega rezervnega sklada zavzemamo za varno prihodnost vseh generacij

19. novembra 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo se v soboto, 19. novembra, zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani na 5. seji Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij«, kjer smo skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Na Konferenci so uvodoma sodelovali tudi strokovnjaki s področja pokojninskih sistemov in predstavniki mladih, starejših in sindikatov, ki so predstavili predloge in stališča do demografskega sklada.

Socialni demokrati smo utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti. Zaskrbljeni smo zaradi demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo.

Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, želimo na konferenci stranke sprejeti deklaracijo za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Demografski rezervni sklad želimo oblikovati na temeljih strokovnega in medgeneracijskega dialoga, pri čemer prisegamo na spoštovanje temeljnih socialdemokratskih vrednot kot sta pravičnost in solidarnost.

Kot je na Konferenci povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan si Socialni demokrati želimo oblikovanje širokega družbenega soglasja o vzpostavitvi Demografskega rezervnega sklada. “Zato koalicijske partnerje pozivamo k izpolnitvi koalicijskih zavez, da bo vlada lahko vložila predlog zakona o Demografskem rezervnem skladu najkasneje do konca letošnjega leta,” je pozval Židan.

“Uresničevanje strankarskega programa in izpolnjevanje koalicijskih dogovorov je za Socialne demokrate osnovno načelo odgovornega vladanja, ob tem pa si na vsak način prizadevamo, da Slovenija ostane socialna država v kateri je poskrbljeno za varno dočakanje starosti prihodnjih generacij,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, da bo lahko samo na ta način Slovenija država blagostanja, ki je sposobna odgovoriti na izzive turbulentnega obdobja v katerem živimo.

Ideja o nujnosti vzpostavitve Demografskega rezervnega sklada izhaja iz dejstva, da prihaja do vse večjega prepada med upokojeno in delovno aktivno populacijo, kar pa je značilno za praktično vse razvite države. V naslednjih desetletjih se bo hitro povečeval delež starejših, ki bodo prehajali v upokojitev. Generacije, ki sledijo in sredstva, ki jih vplačujejo iz svojih zavarovanj, so zato posledično manjša od predvidenih potreb.

Demografski rezervni sklad je namenjen zagotavljanju dodatnih sredstev dokladnemu sistemu pokojninskega zavarovanja v obdobju, ko bo razkorak med prihodki ter odhodki pokojninske blagajne najvišji. Kritično je predvsem obdobje med leti 2030 in 2060, ko bo številčno razmerje med upokojeno in delovno aktivno populacijo najbolj nagnjeno v korist upokojencev. Socialni demokrati si želimo predvsem to, da Slovenija v to obdobje vstopi pripravljena.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so po obsežni razpravi sprejeli predlog Deklaracije za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga bo skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi današnjimi dobrimi predlogi iz razprave. Deklaracija naj bo temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada in za iskanje širokega družbenega soglasja o njegovi vzpostavitvi.

Podgoršek na srečanju z novinarji pred sobotno sejo Konference: “Socialni demokrati si prizadevamo za čimprejšnjo ustanovitev demografskega rezervnega sklada.”

17. novembra 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati opozarjamo na nujnost ustanovitve demografskega rezervnega sklada, saj bodo zaradi demografskih gibanj po letu 2030 za izplačevanje pokojnin potrebna dodatna sredstva. O ustanovitvi sklada, ki ga predvideva tudi pokojninska reforma, bomo na sobotni 5. seji Konference stranke v Ljubljani predstavili in sprejemali Deklaracijo za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije. “Demografski rezervni sklad, v katerega bi se po našem predlogu deklaracije SD preoblikovala Kapitalska družba, bi moral biti neodvisen in avtonomen, premoženje pa bi upravljal neposredno,” je zainteresiranim novinarjem na neformalnem srečanju razložil predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bo sklad neodvisen od morebitnih političnih vplivov in od Slovenskega državnega holdinga (SDH). “Sredstva sklada morajo biti namreč namenjena izključno za financiranje pokojninskega sistema in ne za druge namene,” je dejal Podgoršek ob neformalni predstavitvi predloga deklaracije o skladu. “Sredstva sklada bi se lahko ob prenosu celotne naložbe pokojninskega zavoda v Zavarovalnico Triglav, z dodatnimi sredstvi, ki jih že predvideva zakon o Slovenskem državnem holdingu, in z zagotovitvijo dodatnih virov v višini najmanj 300 milijonov evrov v letu 2017 z današnje milijarde evrov, kolikor obsegajo finančne naložbe Kapitalske družbe, do leta 2033 povečala na več kot tri milijarde evrov,” je dodal Podgoršek.

“Vloga sklada je ključna za medgeneracijsko zaupanje v dokladni pokojninski sistem,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Opozoril je, da bo demografski rezervni sklad le odgovoril na demografske izzive, ne bo pa rešil vseh težav na pokojninskem področju in na področju trga dela. Ustanovitev demografskega rezervnega sklada tako po njegovih besedah ne pomeni, da ne bo treba zvišati dejanske upokojitvene starosti in da ne bo treba sprejeti sprememb, ki bi starejšim omogočile daljše ostajanje v delovnem razmerju. “Slovenija je med državami z največjimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev,” je še povedal Peter Pogačar.

Po sobotnem sprejetju deklaracije na Konferenci SD bo po napovedi Podgorška stekla široka javna razprava, ki bo vključevala vse deležnike in predvsem vse generacije. Zakon o demografskem skladu bi moral biti glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet do konca leta 2014. Po koalicijskem sporazumu bi moral biti sprejet do 30. junija 2015. Zakon o Slovenskem državnem holdingu pa je določil, naj se Kapitalska družba preoblikuje v demografski sklad najkasneje do konca leta 2015. “Na sobotni Konferenci bomo Socialni demokrati izrazili pričakovanje, da bo vlada predlog zakona o skladu pripravila za obravnavo v DZ najpozneje do konca letošnjega leta, v nasprotnem primeru pa bomo Socialni demokrati sami pripravili zakonodajni predlog in ga vložili v zakonodajni postopek,” je poudaril Podgoršek.

SD in sindikati v Velenju o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana

22. maja 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.

Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.

V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.

Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”

Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.

Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.

Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”

Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

11. maja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Vlada se je prvi dan obiska v Osrednjeslovenski regiji osredotočila na projekte, podjetja in ustanove v Mestni občini Ljubljana. Drugi dan obiska je ministrski zbor začel z delovnim posvetom na Gradu Jable, na katerem so spregovorili med drugim o ukrepih za povečanje konkurenčnosti Slovenije, ministrice in ministri pa so se nato razkropili po več občinah v tej najrazvitejši regiji v Sloveniji, kjer so obiskali več ustanov, podjetij in kmetij ter organizacij.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je tako v okviru obiska vlade v Osrednjeslovenski regiji prvi dan obiskala Svetovalnico Fužine, bolj poznano kot CONA Fužine, kakor se sicer imenuje le eden od podprogramov Skupnostnega programa za mlade. Gre za dopolnilni program socialnega varstva, ki poteka po okriljem Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje. Gre za zelo dober in uveljavljen socialno varstveni program namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Programa CONA Fužine in Cent’r Most se izvajata v obliki dnevnega centra za mlajše otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Program zajema tudi informiranje, svetovalno delo in psihosocialno obravnavo namenjeno otrokom in mladostnikom ter njihovim svojcem.

Starejšim mladostnikom s težavami v odraščanju, ki se znajdejo v psihosocialnih stiskah, največkrat povezanimi z izkušnjami eksperimentiranja s prepovedanimi drogami pa je namenjen dnevni center Korak. Osnovni cilji programa v katerega se vključujejo otroci in mladi od 6 do 30 let ter njihove družine, so učinkovito reševanje psihosocialnih stisk in težav uporabnikov, preventivno delo z uporabniki, pomoč in podpora pri vzpostavitvi novih socialnih mrež, izboljšanje učnih in delovnih navad, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč družinam, krepitev moči in izboljšanje življenjske situacije uporabnikov.
V letu 2015 je bilo v celoten program skupaj vključenih 658 uporabnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Skupnostni program za mlade v letu 2016 namenja sredstva v višini 135.300 EUR. Podobne programe ministrstvo sofinanciramo tudi po drugih krajih Slovenije, za vse tovrstne programe pa letno namenjamo okoli 890.000 evrov.

Ministrica Anja Kopač Mrak si je nato ogledala tudi BTC CAMPUS. Gre za program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga zavod za zaposlovanje že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poteka 3 mesece in je sestavljeno iz 12 programskih modulov, v katerem iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot.

BTC Campus je edinstven program, saj mladim, ki so končali visokošolski študij, s krepitvijo podjetniških kompetenc pomaga v času, ko jim gospodarske razmere niso najbolj naklonjene. Izbor skupno 60 posameznikov v Ljubljani in Murski Soboti, starih do 30 let, sta pripravila Zavod RS za zaposlovanje v Ljubljani in Območna služba zavoda v Murski Soboti. BTC Campus je edinstvena izobraževalna platforma, ki z zapolnjevanjem vrzeli med študijem in zaposlitvijo krepi samozavest mladih. V prvih treh izvedbah v Ljubljani je program omogočil dodatno izobraževanje 90 mladim, od katerih se jih je v času trajanja ali po zaključku programa zaposlilo oziroma samozaposlilo 73 sodelujočih oziroma kar 81 odstotkov udeležencev.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je drugi dan obiska po vladnem posvetu o ukrepih za povečanje konkurenčnosti na Gradu Jablje nato v Domžalah srečala s predstavniki gospodarstva. Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica je vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenila z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU. Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe, ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ministrstvo za obrambo bo za izvedbo prireditve, ki bo konec junija potekala v Ljubljani, prispevalo 50.000 evrov.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.

Državna sekretarka Strniša je obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje. Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi štiri trgovine, in sicer v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah.

Državni sekretar mag. Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti. Vladni posvet so ministri in državni sekretarji zaključili v Športni dvorani v Logatcu s srečanjem z gospodarstveniki in lokalno skupnostjo z regije.

Konferenca SD soglasno sprejela izhodišča novega Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda

28. novembra 2015/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.

V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.

Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.

Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”

Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.

Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.

Predlog Ekonomskega programa Socialnih demokratov za pravičnejše davke in razbremenitev srednjega razreda

2. novembra 2015/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo pripravili predlog Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda, s katerim želimo s pravičnejšimi davki razbremeniti srednji razred in delodajalce spodbuditi k zaposlovanju. “Ekonomski program je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj in ga sestavlja sedem predlogov sprememb, ki jih bo v drugi polovici novembra obravanala Konferenca SD, predlog pa bomo predstavili tudi koalicijskim partnerjem in širši javnosti,” je na novinarski konferenci napovedal predsednik SD mag. Dejan Židan. “Najbrž se vsi strinjamo, da so dobički premalo obdavčeni, medtem ko je delo preveč obdavčeno. Zato naš predlog temelji na ugotovitvi, da je treba ob zniževanju davkov na eni strani, delno povečati in uravnotežiti davke na drugi strani,” je izpostavil Židan.

“Socialni demokrati predlagamo povečanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička,” je pojasnil predsednik sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav. V EU je bila lani povprečna stopnja davka na dobiček v višini 22,6 odstotka, medtem ko je v Sloveniji ta le 17-odstotna; ob upoštevanju olajšav pa je v Sloveniji efektivna stopnja obdavčitve dobička med 11 in 12 odstotki. “Zato imamo na tem področju še precej rezerv,” je dejal Podgoršek.

Z reformo dohodninskih razredov želimo Socialni demokrati med drugim uvesti dodatni, 34-odstotni dohodninski razred za razbremenitev višjega srednjega razreda, hkrati pa dvigniti zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov. “S ugodnejšo davčno obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička želimo povečati prihodke srednjega razreda, pa tudi povečati uspešnost in konkurenčnost podjetij,” je pojasnil Podgoršek. “Motijo nas tudi razlike v obremenitvi zaposlenih glede na obliko dela, zato v SD predlagamo poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,” je poudaril Podgoršek. V SD želimo namreč narediti konec prekernosti in različnim ‘kastam’ na trgu dela. “Nisem zasledil, da bi še kje drugje imeli več tipov korporativne organiziranosti, ki prinašajo različne oblike davkov in prispevkov, zaradi česar se sicer čisto legalno opravljajo optimizacije davkov,” je še ocenil Podgoršek. Tak sistem po njegovem zapleta davčne, pa tudi upravne postopke.

Pri reformi obdavčitve nepremičnin Socialni demokrati v Ekonomskem programu predlagamo postopnost, želimo pa si, da bi bila obdavčitev čim bolj podobna sedanji. Predlagamo reformo NUSZ za pravično obdavčitev nepremičnin, ob tem pa želimo izboljšati gospodarjenje z nepremičninami. Davčni prilivi od obdavčitve nepremičnin bodo prihodek občin. Ponovno pa želimo uvesti olajšavo za reševanje stanovanjskih težav: na podlagi računov za plačano najemnino ali obroke stanovanjskega kredita bi razbremenili tiste, ki svoje dohodke namenjajo za rešitev stanovanjskega problema

Predlog Ekonomskega programa SD:

Predlog Ekonomskega Programa SD by Socialni demokrati

Videoposnetek celotne novinarske konference s predstavitvijo predloga Ekonomskega programa SD:

Prispevki