Prispevki

Forum starejših SD na Goriškem opozoril na veliko povečanje čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu

/in , , /by

V Novi Gorici je v ponedeljek, 9. maja, potekalo delovno srečanje Foruma starejših Goriške, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar in poslanec SD Matjaž Nemec. Pogovor je potekal o projektih in pobudah foruma, njegov predsednik Hočevar pa je kot osrednjo temo izpostavil čakalne vrste v slovenskem zdravstvu. Kot je povedal Hočevar, so se samo v enem letu čakalne vrste v zdravstvu povečale s 196.000 čakajočih pacientov na 246.000, kar je po njegovem mnenju zelo veliko povečanje.

“Če povem bolj plastično, se je čakajočih pacientov v zdravstvu v samo letu dni povečalo za toliko, kot so kapacitete vseh večjih slovenskih nogometnih stadionov skupaj, torej za 50.000 ljudi,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar in dodal, da so starejši žal tista skupina državljanov, kateri so najbolj prizadeti kot pacienti pri čakanju v zdravstvene usluge. “Ker smo najbolj na ‘udaru’, se starejši tako zelo aktivno zavzemamo za znižanje čakalnih vrst v zdravstvu,” je poudaril Hočevar. “Mi vidimo rešitve za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki jih bomo predlagali tako vodstvu SD kot Poslanski skupini SD,” je še dodal predsednik foruma.

“Kot predstavnik mlajše generacije vedno prisluhnem o težavah starejših in skušam pomagati poiskati rešitve,” pa je ob tem povedal poslanec SD Matjaž Nemec. “Veseli me, da lahko sodelujem na srečanju Foruma starejših SD, saj menim, da moramo mladi in starejši delati skupaj, saj bo današnja problematika starejše generacije, že skorajda jutri ujela tudi nas, zato je pomembno, da se zadeve začnejo reševati čimprej,” je poudaril Nemec. Poslanec SD Matjaž Nemec je med pogovorom predstavil tudi pobudo za čezmejno povezovanje starejših na relaciji Nova Gorica – stara Gorica.

Predsednik Foruma starejših Goriške Ivan Mignozzi pa je na srečanju predstavil problem bolnikov z demenco in urejanje oskrbe, še posebej pri iskanju primernih prostorov za namestitev dementnih starostnikov. Ob zaključku pogovora v Novi Gorici je član predsedstva Foruma starejših SD Mirko Brulc še pojasnil, da se na Goriškem Forumu starejših želijo priključiti številni nestrankarski ljudje, kar je dobra popotnica za njegovo še uspešnejše delovanje v prihodnje ter odpiranje pravih tem, ki so pomembne za starejšo populacijo.

Poslanec Nemec s pobudo Vladi RS za rešitev zapletov glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom

/in , , /by

Besedilo poslanske pobude Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko spletne platforme Airbnb), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.

POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Turistična dejavnost je tako na nacionalni kot tudi globalni ravni ena najhitrejše rastočih dejavnosti z ogromnim potencialom. Vrata novim priložnostim ji je tudi svetovni splet, priča smo vse več spletnim platformam, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Ena teh je tudi platforma Airbnb, ki omogoča globalno izmenjavo informacij o možnostih najema in oddaje lastnih nepremičnin turistom. Milijoni ljudi, navsezadnje tudi različna turistična področja in trgi so preko te in ostalih podobnih spletnih platform povezani v hitro, učinkovito, predvsem pa uporabnikom prijazno izmenjavo informacij o ponudbah turističnih kapacitet iz naslova kratkoročnega oddajanja in najemanja nepremičnin. Te dejavnosti, ki z veliko intenziteto širijo svoj krog delovanja pod streho delitvene ekonomije (sharing economy), postajajo pomemben segment podpore tudi turistične panoge, ki bi ji morali prav v Sloveniji kot deželi velikega turističnega potenciala dati vso potrebno podporo.

Pa je žal povsem drugače. Glede na vse večjo vključenost slovenskih oddajalcev lastnih nepremičnin, ki so po navadi počitniška stanovanja, pa vzporedno s tem vznika vse več nejasnosti oz. po slovenski zakonodaji prihaja pri tovrstnih storitvah do nerealnih predpisov, katerim lahko zadosti le peščica tistih, ki želijo kratkoročno oddajati svoje nepremičnine. Trenutna zakonodaja tovrstno sobodajalstvo umešča med dejavnosti pod okriljem Zakona o gostinstvu (ZGos), pri čemer  se uporabnike teh platform enači s tistimi, ki se z oddajanjem sob ukvarjajo profesionalno. Zahteve, da morajo zgradbe, v  katerih se želi kratkoročno oddati lastniška nepremičnina, imeti uporabno dovoljenje za oddajanje ter norma o pridobljenem vsaj 75 odstotnem soglasju etažnih solastnikov sta le dve izmed skorajda nepremagljivih ovir, s katerimi se soočajo ponudniki teh storitev.

V prid reševanja teh vsebin, ki namesto priložnosti žal pomenijo težave, je sicer Vlada RS konec lanskega leta ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi pripravila spremembe v prid  zakonskim in administrativnim poenostavitvam. Žal pa rezultatov, glede na dinamiko dela te skupine, ni pričakovati prav hitro. Še več, zdi se, da je delo skupine obstalo, četudi smo pred pragom letne turistične sezone, ki iz naslova kratkoročnega oddajanja stanovanj nudi največ priložnosti.

Po pričevanjih zainteresiranih gre ob tem pohvaliti prizadevnost in proaktivnost Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je predlagal kar nekaj možnih rešitev v prid poenostavitve izvajanja te dejavnosti. Te pa so žal naletele na vse preveč že pregovorne togosti neekaterih uradnikov, ki se zdi, da namesto rešitev raje iščejo probleme.

Glede na mnoge žal negativne izkušnje, kam nas lahko tovrstna togost in počasnost pripeljeta oziroma kje lahko zaradi njiju obstanemo, bi bilo za pričakovati, da bi si Vlada RS prizadevala na ta vprašanja hitro najti odgovore,  ne pa – kot se zdi – zavlačevati oz. čakati. Do te točke, ko bomo zopet ugotavljali, da nas je povozil čas in da bodo pozitivne učinke t.i. “sharing economy” namesto nas pobrali drugi.

Zavedanje, da brez truda, vložka in v tem vprašanju predvsem pripravljenosti ne more biti pozitivnih rezultatov na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo:
• Vlada RS naj se opredeli do že nakazanih možnosti reševanja tega vprašanja in naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom.
• Istočasno pa naj Vlada RS pripravi morebitne potrebne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži zakonodajnemu telesu.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru

Vodstvo SD med obiskom v Ribnici in Kočevju o Ekonomskem programu stranke za razbremenitev ljudi in podporo gospodarstvu

/in , , /by

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je skupaj s poslancema Jankom Vebrom in Matjažem Nemcem ter sodelavci stranke v ponedeljek, 21. marca, obiskal Ribnico in Kočevje. Namen obiska na Kočevskem je bila predstavitev Ekonomskega programa, ki smo ga Socialni demokrati pripravili, da bi v okviru javnofinančne vzdržnosti razbremenili tiste, ki največ prispevajo, a so davčno najbolj obremenjeni – zaposlene. Prepričani smo namreč, da razbremenitev nagrajevanja zaposlenih pomeni tudi pomoč gospodarstvu. Drugi razlog za obisk pa je zanimanje lokalnih ljudi za prednosti, ki jih bo za Kočevsko imel nedavni sprejem zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi.

V Ribnici je vodstvo SD na čelu s predsednikom Židanom obiskalo podjetje Riko hiše d.o.o., kjer je direktor Bojan Lukšič poudaril pomen dobrega upravljanja s slovenskimi državnimi gozdovi. To namreč pomeni dostop do lokalnega lesa; za podjetje Riko hiše d.o.o., ki v tujini dosega visoko dodano vrednost s sodelovanjem s priznanimi oblikovalci, veliko poslovnih priložnosti pa vidi v 100% slovenski hiši iz domačega lesa. Gozdno-lesna veriga, ki jo vzpostavlja novi zakon, to omogoča, saj pomeni možnost stabilne dobave slovenskega lesa podjetjem.

Obisk v podjetju Riko hiše 01

Obisk v podjetju Riko hiše 02

Obisk v podjetju Riko hiše 03

Obisk v podjetju Riko hiše 04

V nadaljevanju je vodstvo obiskalo tudi največjega zaposlovalca v Občini Kočevje, podjetje Melamin d.d., ki sodi med večje in uspešne izvoznike, posebej pohvalna pa je njegova povezanost z lokalnim gospodarstvom. Kot Riko hiše d.o.o. je tudi Melamin d.d. na znanju utemeljeno podjetje, zato je direktor Srečko Štefanič ob srečanju z delegacijo SD pozdravil predloge stranke za razbremenitev zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost.

Obisk v podjetju Melamin 01

Obisk v podjetju Melamin 02

Obisk v podjetju Melamin 03

Obisk v podjetju Melamin 04

Na zaključni okrogli mizi o Ekonomskem programu SD, je predsednik Židan izpostavil tudi njegove ključne točke: gre za razbremenitev zaposlenih tako, da se uvede nov, srednji davčni razred in poviša meja dosedanjega tretjega, ki trenutno krivično z 41% obdavči ljudi, ki zaslužijo le malo nad slovenskim povprečjem. Poleg tega bi razbremenili tudi udeležbo delavcev pri dobičku, kar bi delodajalce motiviralo za boljše nagrajevanje svojih zaposlenih.

Omizje v Kočevju 01

Direktor podjetja Riko Janez Škrabec, ki je sodeloval na omizju v Kočevju, je med drugim poudaril: “Prav je, da se Socialni demokrati pri pripravi ekonomskih politik posvetujete z uspešnimi gospodarstveniki, prav zato tudi uspevate loviti pravo ravnotežje med socialno državo in podporo gospodarstvu.” Škrabec je prav tako pozdravil ustanovitev novega državnega podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi, saj v lesno-predelovalni panogi v Sloveniji vidi največji potencial za prihodnost.

Omizje v Kočevju 02

Udeležence okrogle mize je še zanimalo, kaj za njihovo lokalno skupnost pomeni dejstvo, da bo sedež novega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi v Kočevju. V odgovor na to vprašanje v razpravi je poslanec SD Janko Veber odgovoril: “Preprosto, to pomeni, da se bodo slovenski državni gozdovi upravljali od tam, kjer je tudi njihova največja koncentracija – s Kočevske. Gozdovi imajo pomen in korist, če so dobro upravljani; sodelovanje lokalnega kočevskega znanja pa zagotavlja, da se bo to tudi zgodilo.”

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

/in , /by

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

/in , , /by

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

/in , /by

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanec Nemec ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika za večjo zaščito živali: “Mučenje živali je kaznivo dejanje!”

/in , /by

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskimi skupinami ZL, SMC, DeSUS ter nepovezanimi poslanci podpisniki novele Kazenskega zakonika za pregon in sankcioniranje dejanj mučenja in zanemarjenja živali. Sopodpisniki predloga, za katerega je pobudo podala civilna iniciative Ustavimo pasje borbe, smo si bili v sporočilu ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika enotni: mučenje živali je zavržno dejanje, ki mora biti preganjano in sankcionirano! Predstavnica iniciative je opozorila na vse večjo zaznavo pasjih borb, kajti ocena strokovnjakov je, da selektivna vzreja in prodaja psov za pasje boje na naših tleh obstaja že več kot dvajset let, trenutno pa naj bi bilo teh legel v Sloveniji okoli 20.

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je na predstavitvi poudaril, da skupni predlog novele Kazenskega zakonika kaže na jasno sporočilo, “da v naši družbi ni več prostora za mučenje živali” ter dodal, da “prav tako ni prostora za tiste, ki na račun živali polnijo svoje denarnice.” Ob tem je spomnil, da so bili pomembni koraki z vidika prepoznavanja in sankcioniranja tovrstnih dejanj narejeni že leta 2013 s spremembami Zakona o mučenju živali, a ob tem dodal, “da zdaj potrebujemo še korak naprej, korak v smeri jasne opredelitve teh dejanj kot kaznivih.”

Cilj novele je tako določiti vse oblike mučenja živali ter opredeliti kazni (tudi zaporne), da bodo te v največji meri izpolnjevale svojo odvračilno funkcijo. Surovo ravnanje, spolna zloraba živali, organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih borb, pa so v tej noveli opredeljene kot najhujše oblike kaznivega dejanja mučenja živali, kazniva pa je tudi selektivna vzreja, katere namen je vzrejati pse za pasje boje.

Z novelo se tako določajo nove oblike kaznivih dejanj in dopolnjujejo obstoječe. Člen, ki opredeljuje mučenje živali, se širi in kot kaznivo opredeljuje surovo ravnanje in spolno zlorabo živali – predvidena je denarna kazen in do pet let zapora. S predlagano razširitvijo člena se kriminalizira organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev. Tudi v teh primerih se predvideva enako kazen, le za udeležbo bo kazen nižja – do enega leta zapora.

Če bo organizacija pasjih bojev storjena v hudodelski združbi, pa bo sodišče, če bo zakon sprejet v taki obliki, izreklo do osem let zaporne kazni. Kot kaznivo dejanje in ne več kot prekršek se bo obravnavalo tudi primere, ko lastniki živali ne bodo zagotovili ustreznega bivališča, hrane in vode ter svobode gibanja. Poleg tega se sodišču daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov. Najpomembnejša izmed njih sta trajni odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Zdaj se namreč lahko stike z živaljo prepove le tistemu, ki je nad njo storil prekršek, ne pa tudi tistemu, ki je nad njo storil kaznivo dejanje. Predlog določa tudi povsem novo kaznivo dejanje prepovedi selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje boje. Predlagane kazni so enake kot za primere organizacije pasjih bojev.

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

/in , /by

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.

Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih

/in , /by

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.

“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,

prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.

Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.  

Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.

Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.  

Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.

Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:

ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Poslanec Nemec pisal županu italijanske Gorice v zvezi z napovedanim shodom neofašistične organizacije Casa Pound

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec je v današnjem pismu županu italijanske Gorice Etorru Romoliju, glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound, med drugim zapisal, da je “napoved shoda na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina ena izmed namer, ki se ji moramo na obeh straneh meje odločno upreti.”

“Ne gre samo za to, da preprečimo poniževanje vseh žrtev fašizma na evropskih tleh in zaradi reševanja begunske krize težimo k skupnemu naporu za pomoč ljudem v stiski. Pri tem vprašanju moramo z odločnimi in nedvoumnimi koraki izbrati pravo pot na že omenjenem razpotju. Pot, ki naj brez kančka dvoma Evropo na svetovnem zemljevidu še trdneje zasidra kot prostor polnega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor, kjer kljub različnosti živimo v prijateljstvu, kot mesto, kjer so nestrpnost, nasilje in sovražnost ne samo nezaželeni, temveč preganjani in kaznovani.”

Poslanec Nemec je pismo županu Romoliju zaključil z besedami, da verjame, “da se boste kot župan Gorice tovrstnim aktivnostim, torej tudi napovedanemu shodu neofašističnega združenja Casa Pound, odločno uprli.”

Pismo poslanca SD županu italijanske Gorice:

Pismo poslanca Matjaža Nemca županu italijanske Gorice glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound 15-10-2015

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!