Prispevki

Proti povečanju sosežiga v Anhovem in za prenovo okoljske zakonodaje ter državni monitoring vplivov na okolje

Socialni demokrati s predlogi sklepov proti povečanju sosežiga v Anhovem in za prenovo okoljske zakonodaje ter državni monitoring vplivov na okolje.

Matjaž Nemec predlaga vladi posebno krizno skupino za koordinirano ukrepanje proti onesnaženju v dolini Soče

V poslanski pobudi vladi je Matjaž Nemec povzel sprejete sklepe občinskega sveta v Kanalu ob Soči, ob tem pa predlaga koordiniran pristop vlade k problemu onesnaženja v Anhovem in v dolini Soče.

Matjaž Nemec

Skrb za slovensko kulturno dediščino tudi v tujini

V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.

Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.

Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.

Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.

Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.

Matjaž Nemec

SD: Vlada naj razglasi podnebno krizo in urgentno pristopi k ukrepanju

Socialni demokrati so danes ob robu podnebnega posveta v Državnem zboru Vladi Republike Slovenije predlagali, da razglasi podnebno krizo in s tem pripravi celovit načrt nujnih podnebnih ukrepov. S tem je poslanska skupina stranke opozorila na eno od najpomembnejših zahtev, ki jih je v programskem dokumentu sprejel tudi 12. kongres SD minuli vikend v Velenju.

Matjaž Nemec, podpredsednik Socialnih demokratov, je na podnebnem posvetu v Državnem zboru zato predstavil pobudo za razglasitev podnebne krize, da tudi Slovenija po zgledu drugih držav, med njimi tudi Avstrije, kot najvišjo prioriteto obravnava spremembe v ozračju, prilagajanje nanje in prizadevanja za omilitev grozečih posledic. Poudaril je, da “podnebne spremembe predstavljajo tolikšno grožnjo za človeštvo, za naravo, njeno biodiverziteto in sposobnosti planeta za samoobnavljanje, da je potrebno odločno in takojšnje ukrepanje. Slovenija se segreva dvakrat hitreje, zato je tudi stopnja nujnosti za podnebno prilagajanje in omilitev posledic toliko večja.”

Socialni demokrati v pobudi vladi predlagajoo, da z razglasitvijo podnebne krize določi nove podnebne cilje z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, med drugim pa predlagajo tudi več ukrepov, kot so spodbude razogljičenju v vseh sektorjih, še posebej pa v energetiki, transportu, kmetijstvu, industriji in javnem sektorju, zeleno proračunsko in davčno reformo, zmanjšanje obsega cestnega prometa z modernizacijo železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, tehnološko in energetsko prenovo energetsko intenzivnih industrijskih panog, pa tudi spodubde za spreminjanje življenjskih vzorcev in večjo varčnost življenjskih, prehranskih, potrošniških in potovalnih navad. Kot poseben ukrep so navedli tudi potrebo po ozaveščanju o podnebju in odgovornem okoljskem ravnanju v sklopu rednih izobraževalnih programov osnovnih in srednjih šol.

Matjaž Nemec je predstavitev pobude zaključil z besedami, da “nimamo plana B in ne planeta B, zato nam ostane le plan A – akcija”, pri tem pa podčrtal nujnost razglasitve podnebne krize, da ukrepanje v vseh resorjih in v vseh sektorjih umestimo z najvišjo možno prioriteto s centralno koordinacijo vseh aktivnosti v državi.

Zbor socialne demokracije v Mariboru

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

Nemec: Sodelovanje s skupnimi cilji je alternativa sovraštvu med narodi

Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.

Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.

»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.

Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.

»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

Volitve niso loterija, so priložnost in odgovornost za spremembe v Evropi

Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.

Za velike izzive starajoče se družbe potrebujemo skupen, vseevropski pristop

Vodja poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann se je v spremstvu podpredsednice SD/S&D Tanje Fajon in podpredsednika SD Matjaža Nemca danes srečal z uporabniki mariborskega Doma Danice Vogrinec. Dom je bil s strani Evropske mreže za staranje (European Ageing Network) izbran za najboljši dom v Evropi, predvsem po zaslugi inovativnih aktivnosti ter uporabnikom prijazne oskrbe in upravljanja. Direktor doma Marko Slavič je delegaciji z Bullmannom na čelu predstavil izzive, ki jim imamo kot družba na področju dolgotrajne oskrbe.

Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše in nova generacija pomoči na domu z enotnimi standardi storitev. Potrebna je tudi sistemska podpora novim oblikam oskrbe in bivanja, kot so nevladni programi (denimo v Sloveniji odlično razvit program Starejši za starejše), stanovanjske skupnosti, bivalne zadruge in dnevno varstvo starejših.

Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, je gostom predstavil dom in rešitve, ki jih ta javni dom zagotavlja svojim uporabnikom in tudi širši skupnosti. Poudaril je, da »lahko sedanjo raven storitev zagotavljajo samo z veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, na dolgi rok pa tega ne bo mogoče zagotavljati, če se ne uredi financiranje sedanjih in prihodnjih potreb. Eden od izrazitih problemov je kader, ki se zaradi boljših plač seli čez mejo.«

Udo Bullman je čestital vodstvu doma, hkrati pa izzive starajoče se Evrope opredelil kot eno ključnih tveganj, s katerim se soočamo: »Ljudem moramo zagovoviti varnost in dostojanstvo ob vseh življenjskih tveganjih. Zdaj je zadnji čas, da se kot družba organiziramo in kot skupnost zagotovimo rešitve. Za mlade, za družine, za starejše. Te rešitve socialisti predlagamo v zajetnem poročilu »Progressive Society« z več kot 100 konkretnimi politikami na vseh področjih, kjer danes in jutri potrebujemo aktiven vseevropski pristop.«

Tudi Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka, je dejala, da je »socialna demokracija pionirsko uvajala sisteme socialne zaščite in da je to njena odgovornost tudi danes.« V Sloveniji je nujno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in razrešiti ključno dilemo: naj bo dodatno financiranje potreb na tem področju domena državnega proračuna ali novega socialnega zavarovanja. »Če hočemo zagotoviti stabilen vir, potem bo očitno potrebno razmišljati o javnem socialnem zavarovanju, ker je to edini način, da dosledno porazdelimo to breme iz posameznika in družin na skupnost. To je socialdemokratski pristop, še posebej če vemo, kako veliko breme dolgotrajna oskrba že danes predstavlja za ljudi in premnoge družine.« Ta problem ima po mnenju Matjaža Nemca, poslanca SD, tudi jasno evropsko dimenzijo, saj »hočemo socialno Evropo, ki bo znala vzpostavljati enotne standarde tudi pri skrbi za ljudi, ne le za banke in omejujoča fiskalna pravila.«

Obisk Uda Bullmana z delegacijo se v Mariboru nadaljuje. Ob 14. uri se bodo v mariborski Tkalki seznanili s projektom SocioLab, ki je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti za razvoj socialne ekonomije ter s tem povezanih novih, dostopnih in inovativnih družbenih produktov za večjo socialno vključenost ranljivih skupin, zmanjšanje revščine in višjo kakovost življenja. Ob 17. uri sledi v Vetrinjskem dvoru panel o trajnostni družbi za vse, katerega jedro je predstavitev poročila »Progressive Society«.