Prispevki

Dejan Židan

Židan na podelitvi Zoisovih in Puhovih nagrad poudaril pomen znanstveno-raziskovalne dejavnosti za prihodnji razvoj Slovenije

/in , /by

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v sredo, 20. novembra 2019, v dvorani GH Union v Ljubljani kot slavnostni govornik udeležil podelitve Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad. Predsednik DZ je v nagovoru zbranim dejal, da znanstveniki in raziskovalci s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. “Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati,” je poudaril Židan. 

“Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. Zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov,” je povedal predsednik DZ.

“Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev,” je izpostavil Židan.

Letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sta pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik. Nagradi so jima, skupaj z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije, podelili na slovesnosti, ki sta se jo udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Ljubljana, GH Union. Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.

Govor predsednika DZ:

“Spoštovani visoki gostje,
cenjeni nagrajenke in nagrajenci,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
gospe in gospodje,

starogrški filozof Aristotel je v svoji Metafiziki zapisal: »Vsi ljudje težijo k vedenju, in sicer po naravi«. In prav znanstveno-raziskovalna dejavnosti je bila tista, ki je sprožila znanstveni in tehnični napredek ter s tem preoblikovala svet. Zato me veseli, da bomo tudi letos podelili najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.

Slovenski prostor se že od nekdaj lahko pohvali s številnimi odličnimi in mednarodno vplivnimi znanstvenicami in znanstveniki ter raziskovalkami in raziskovalci, ki so usmerjali naš razvoj in našo zgodovino. Baron Žiga Zois in Janez Puh, po katerih nosijo ime današnje nagrade in priznanja pa sta »le« dva izmed številnih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo vedoželjnostjo in zavidljivimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki zaznamoval bogat slovenski znanstveni opus in, kot rečeno, usmerjali naš razvoj in zgodovino.

Žiga Zois – slovenski razsvetljenec, zaslužen za promocijo znanosti in umetnosti na Slovenskem ter hkrati največji mentor in mecen vseh časov pri nas, je s svojo neusahljivo vedoželjnostjo do raziskovanja nenadomestljivo zaznamoval našo preteklost in naš znanstveno-kulturni razvoj. Janez Puh – izumitelj, genialni mehanik in industrialec pa je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije pri nas. Leta 1899 je ustanovil avtomobilsko tovarno in do konca življenja razvil 21 tipov avtomobilov. Priznanih mu je bilo kar 13 avtomobilskih patentov, med drugim tudi štirivaljni bokserski motor, ki je še desetletja kasneje poganjal kultnega hrošča in 911-ko.

Zois in Puh, tako različna, a obenem tako podobna. Oba sta v naši preteklosti pustila neizbrisen pečat, predvsem pa sta bila oba iskreno predana isti strasti – znanosti in raziskovanju.

Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati. Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. A zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov.

Spoštovani,

po letih zategovanja pasu smo vendarle na poti, da z večjim in boljšim vlaganjem – tudi v krepitev človeškega potenciala kot ključnega pogoja za uspešen raziskovalno-inovacijski sistem; z razvojno usmerjeno politiko, z bolj razvojno orientiranim državnim proračunom in spodbujanjem inovativnosti, ta razkorak nadoknadimo in zaskrbljujoče trende izboljšamo.

Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev.

Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, gospe in gospodje,

nocojšnja podelitev je poklon znanstveno-raziskovalni dejavnosti in v čast mi je, da sem lahko v družbi izjemnih posameznic in posameznikov, ki s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatite zakladnico znanja in neutrudno iščete rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa. Zavedam se, da slednjih ni malo in da so vse prej kot enostavni. A sadovi vašega dela nam omogočajo, da se z njimi uspešno soočamo, da napredujemo in se razvijamo. Zato se vam na tem mestu zahvaljujem za vašo vztrajnost in predanost, za to, da, sledeč zgledu Zoisa in Puha, s strastjo sledite svojemu poslanstvu.

Dovolite mi, da zaključim z mislijo francoskega znanstvenika Luisa Pasteurja, ki je dejal: »Znanost ne pozna nobene države, ker znanje pripada človeštvu in je svetilka, ki osvetljuje svet.«

Vsem nagrajenkam in nagrajenkam iskrene čestitke za prejete nagrade in priznanja.

Hvala za pozornost in srečno.”

Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

/in , , , /by

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

Pikalo z rešitvijo za financiranje osnovnih šol, ki z novimi standardi varuje javno šolstvo

/in , , , /by

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je danes koalicijskim partnerjem predstavil rešitev za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol (ZOFVI). Rešitev zagotavlja 100% financiranje javno veljavnega obveznega programa v zasebnih šolah, s čimer se zagotavlja enakost otrok v javnih in zasebnih šolah.

Novela določa jasne standarde, s katerimi se v interesu omogočanja enakopravnega dostopa do znanja predpisujejo pogoji za javno veljavnost programa, ki mora biti po obsegu in vsebini enak programu v javnih osnovnih šolah.

Minister iz vrst Socialnih demokratov s tem uresničuje zavezo o samozavestni Sloveniji, o vladavini prava in enakopravnosti dostopa do kvalitetnih javnih storitev. Odločba Ustavnega sodišča se uresničuje na način, da je hkrati zavarovano javno šolstvo kot edino orodje, ki ga kot država in skupnost imamo, da vsem zagotovimo enake možnosti za kakovostno izobraževanje.

Po besedah ministra dr. Jerneja Pikala novela zakona ni le tehnična izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. »Gre za celovitejšo vsebinsko spremembo, ki sledi cilju zaščititi kakovostne, vsem dostopne, vključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih osnovnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok,« je poudaril minister dr. Pikalo.

»Socialni demokrati ne vidimo težave v zasebnem šolstvu, dokler zasebno šolstvo ne spodjeda ali slabi javnega,« je še dodal dr. Pikalo, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo mogoče zagotoviti več kot le 46 glasov podpore zakonu, ki presega delitve, ki so doslej preprečevale ureditev področja.

»Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnosti vseh, ne le elite.«

Po koalicijskem usklajevanju je rešitev podprl tudi član parlamentarnega odbora za izobraževanje mag. Marko Koprivc, ki je dejal, da je »ministru dr. Pikalu uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečevanjem vpliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnosti vseh, ne le elite.«

Rešitev so načelno podprli tudi koalicijski partnerji, ki so se strinjali, da se o noveli izvede javna razprava. Pikalo je ob robu koalicijskega usklajevanja povedal, da bo rešitev predstavil tudi drugim poslanskim skupinam.

Minister Pikalo: Pripravljene štiri različice za izpolnitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol

/in , /by

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v izjavi ob robu seje Državnega zbora pojasnil, da so na ministrstvu pripravili štiri različice oz. predloge za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol. “Koalicijski partnerji jih bodo na mizo prejeli v tednu ali dveh,” je napovedal minister Pikalo. Poslanci prav danes razpravljajo o predlogu SDS in SNS za ustavno obtožbo predsednika vlade. Omenjeni stranki sta predlog obtožbe vložili zaradi neizpolnjevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Minister je v izjavi novinarjem ocenil, da je predlog ustavne obtožbe oz. današnja razprava povsem nepotrebna politizacija šolskega prostora, s katero se po njegovem mnenju “dela škoda šoli in šolarjem”. Spomnil je, da se o uresničitvi ustavne odločbe pogovarjamo po nekaj mesecih dela te vlade in v tem mandatu dejansko še ni bilo možnosti, da bi odločbo izpolnili. “Slovenska javna šola je dobra in je za vse, od prvega do zadnjega državljana,” je še dodal minister iz vrst SD.

Pikalo je pojasnil, da so na ministrstvu pripravili štiri možnosti za uresničitev ustavne odločbe. Dokler se o njih ne izrečejo koalicijski partnerji, jih vsebinsko ne želi razkriti, okvirno pa po njegovih navedbah načrtujejo, da bi bile rešitve pripravljene do naslednjega šolskega leta.

Komentar ministra dr. Jerneja Pikala: Pomen raziskav in razvoja za boljšo prihodnost Slovenije

/in , /by

Včeraj, v petek, 11. januarja, je v veliki dvorani Državnega zbora potekala razprava v okviru javne predstavitve mnenj o vplivu raziskav na družbeni razvoj Slovenije. Predstavitev je potekala na pobudo Ministrstva za izobraženje, znanost in šport, kjer trenutno pripravljamo novi Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD. Evropska komisija je predstavila predstavila poročilo skupine strokovnjakov o stanju slovenskega razvojno raziskovalnega sistema ter načine za njegovo nadgradnjo. Slovenija je danes v skupini držav EU, ki se imenujejo močne inovatorke. Gre za drugo skupino, ki sledi prvi skupini držav, t.i. inovacijskih voditeljic (priloga 1).

Podatki kažejo, da je primerno vpeta v evropske raziskovalne tokove, da pa zaostaja pri proračunskih vlaganjih v raziskave in razvoj (R&R), da njen raziskovalni ekosistem ni dovolj povezan z univerzitetnim, da je premalo internacionaliziran, premalo avtonomen ter da potrebuje nekatere bolj usmerjene instrumente sodelovanja s podjetji, kot so npr. raziskovalni vavčerji. Brez raziskovanja namreč ni razvoja, naložbe v znanje in razvoj pa strateške investicije države, ki se na dolgi rok bogato poplačajo.

Kakšen pa je sploh pomen raziskav in razvoja za državo in njene prebivalce?

Mednarodne raziskave kažejo, da kar dve tretjini gospodarske rasti lahko pripišemo raziskavam in inovacijam. Slovenska industrija danes živi od preteklih vlaganj v raziskave in inovacije, saj se sredstva za razvoj tega področja od leta 2011 niso povečevala oziroma so celo padala. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, Slovenija skupaj nameni 1,5 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj, kar nas uvršča med Čile in Maroko. Naša severna soseda, Avstrija, pa je z 12,7 milijarde evrov vlaganj daleč pred nami (priloga 2).

Primer Applovega iPhona in tehnologije, ki je vgrajena v njega – internet, GPS in Siri so nastali iz razvojnih programov ameriške vojske in javne uprave ter zaslon na dotik, ki je nastal v sklopu javne Univerze v Delawaru – pričajo, kako pomembna so javna vlaganja v razvoj za tehnološki preboj in delovna mesta v zasebnem sektorju. Ogromno tehnologije, ki nam zagotavlja ugodno in kakovostno življenje in tudi delovna mesta, je nastalo kot posledica javnih vlaganj v raziskave in razvoj.

Prevladujoča liberalna in konservativna ekonomska ideologija varčevanja in vitke države je do javnih vlaganj zadržana. Vendar odsotnost vlaganj v razvoj na srednji in dolgi rok državo in njene državljane potiska na evropsko periferijo. Kapital na periferiji ne potrebuje družbe visoke dodane vrednosti, temveč samo podizvajalce. Pri tem ne trpi samo družboslovje, kot prostor kritične razprave, temveč vsi deli družbe, vključujoč podjetništvo, tehniko, medicino, itn.

Če torej želimo zagotoviti izboljšanje kakovosti življenja in dostojnejše službe za delavski in srednji razred ob hkratnem razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskih podjetij, moramo zagotoviti dodatna  javna sredstva za raziskave in razvoj. Socialni demokrati, kot napredna in progresivna sila, se močno  zavedamo odgovornosti, ki jo imamo glede razvoja Slovenije. Od trenutne ureditve vlaganj v R&R ni odvisna samo sedanjost, temveč tudi usoda Slovenije in njenih prebivalk in prebivalcev.

Kot skupnost bomo lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno.

V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. In ključ rešitve je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport

Minister Pikalo se je v intervjuju za STA zavzel za večjo podporo slovenskemu športu

/in , /by

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je med najpomembnejšimi zadolžitvami s področja športa izpostavil z državo povezane napredke pri financiranju slovenskega športa tako na področju infrastrukture, vrhunskega športa in rekreacije, “saj aktivni življenjski slog tudi razbremeni zdravstveno blagajno”.

“V prejšnjem mandatu je bil sprejet zakon o športu in kar se krovne zakonodaje tiče, je vse pripravljeno in urejeno. Zdaj nas čakajo delo na podzakonskih aktih, recimo razni razvidi, vzpostavitev informacijskega sistema, da bomo imeli pregled, kaj financira država, občine in kaj Fundacija za Šport (FŠO). To je sistemska raven, manj sistemska pa, denimo, poenotenje barv slovenskih reprezentanc, kar imamo tudi zapisano v koalicijski pogodbi,” je v pogovoru z novinarjem Jožetom Zidarjem za STA dejal minister Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD.

Za v. d. generalne direktorice Direktorata za šport na ministrstvu je povabil Poljanko Pavletič Samardžija, ki je na ta položaj prišla iz Olimpijskega komiteja Slovenje, pred tem pa je bila že na ministrstvu. Pikalo je dejal, da je že, ko je bil prvič minister, delo opravljala dobro, zato jo je povabil k sodelovanju, ki bo terjalo tudi veliko medresorskega usklajevanja.

Minister bo skušal povečati število zaposlenih športnikov in trenerjev v javni upravi, v policiji, vojski … “Trenutno jih je 115, še iz leta 2013 se številka ni posebej povečala. V nacionalnem programu je zapisano, da naj bi to število do leta 2023 naraslo na 150. To terja tenkočutno usklajevanje z ministrstvi, ki jih zaposlujejo. V tej smeri bi pomagalo, če bi se z ministrstvom za javno upravo uskladili glede sistemizacije delovnih mest športnega trenerja in športnika.”

Na ministrstvu bodo tudi skušali najti boljše rešitve za zdravstveno varstvo športnikov, preventivne in kurativne preglede. Minister je izpostavil, da je največ težav po izstopu športnika iz izobraževalnega procesa, prej je za to dokaj dobro poskrbljeno.

“Na ministrstvu za zdravje je treba razpisati dodatne koncesije, teh ni dovolj niti za preventivne preglede športnikov. Še večji ‘zalogaj’ so rekreativci. Ti z zdravim načinom življenja in redno vadbo krepijo zdravje in so manjši uporabniki zdravstvenega sistema in bilo bi prav, da so za to deležni preventivnih zdravstvenih pregledov.”

Pikalo se bo tudi zavzemal za paket davčnih spodbud za pomoč športu, tako pri dvigu možnih donacij posameznika pri dohodnini kot na drugi strani pri bolj stimulativni obdavčitvi podjetij, ki vlagajo v šport, o čemer pa se z ministrstvom za finance še niso pogovarjali.

O zakonu, ki je uvedel dodatno obdavčitev iger na srečo, kar je tudi posledično zmanjšalo koncesijske dajatve od iger na srečo, s katerimi se napaja eden od največjih sofinancerjev športa, FŠO, pa je dejal: “Res je bil sprejet v času gospodarske krize, vendar se po eni strani trdi, da ni bil sprejet kot interventni zakon, ampak kot del splošne davčne zakonodaje.”

Minister Pikalo ocenjuje, da je treba pri koncesijskih dajatvah iz iger na srečo gledati širše. “To področje bo treba urediti. Posamezne evropske države so našle različne rešitve, enotnega modela ni, je pa dejstvo, da pri nas mimo vsakega nadzora in predvsem neobdavčeno odhaja precej denarja v tuje spletne stavnice, ki imajo privlačna stavna razmerja in zanimive igre. A ne plačujejo koncesnin pri nas, da bi se lahko del denarja stekal v šport in ga bogatil.”

Pred časom je bilo pri nas veliko polemik glede delitve javnih sredstev med ekipne in individualne športe, prvi so menili, da v korist slednjih. Pikalo je zatrdil, da se v ta razmerja ne bo vtikal, saj je za to strokovno dilemo pristojen strokovni svet vlade za šport.

Ocenil je, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega pri vlaganju v športno infrastrukturo, “manjka še nekaj športnih bazenov, denimo v Prekmurju, kakšna hokejska dvorana, opremljen poligon za trening in tekme smučanja. Nadaljnja vlaganja so potrebna tudi zaradi energetskih sanacij ter vzdrževanja in upravljanja, “vendar je treba najti ravnotežje med temi vlaganji in sredstvi za izvajanje programov”.

Po mnenju Pikala je z bolonjsko reformo športna vzgoja povečini izginila s fakultet in je treba podobno kot o zakonu o šolstvu tudi v zakon o visokem šolstvu spet vpeljati športno vzgojo tudi zato, “ker je to zadnje okno v izobraževalnem procesu, ki še lahko zagotovi javna sredstva za vključitev mladih ljudi v bolj zdrav življenjski slog do same starosti”.

Po njegovih besedah v Sloveniji ni najbolje in tudi ne najslabše, kar se evropskih razmer tiče pri trendu zniževanja telesne sposobnosti mladine in otrok, kar kažejo tudi testiranja pri športno-vzgojnem kartonu. “Ta je izjemna dediščina zadnjih desetletij, kar je pozdravila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, saj imamo natančne podatke, od podatkov o telesnem fitnesu vsakega posameznika, pa do generacijskih trendov gibalne učinkovitosti in telesne zmogljivosti po spolu, starosti, regiji … Že ko sem bil prvič minister, pristojen za šport, smo uvajali dodatne ure športne vzgoje v okolja, kjer so bili problemi največji, tudi na pet ur tedensko. Za sistemsko rešitev na državni ravni pa je treba povečati število ur gibanja nasploh.

Pri denarnih nagradah za športne dosežke ga bodo vodili že sprejeti ali popravljeni pravilniki. “Imam pa kot minister vedno možnost, da v primeru res velikih presežkov v mednarodnem merilu predlagam dodatne nagrade. Pomembno je tudi, da nagrade dobijo športniki takoj, ne da nanje čakajo.”

Tudi pri Bloudkovih nagradah, najvišjih državnih za šport, bo skušal čim bolj zvišati denarne nagrade, da bi bile primerljive z ostalimi državnimi nagradami, prav tako pa bo s sodelavci skušal narediti nadaljnje korake za “polno delujoč muzej športa, da bodo obiskovalci, domači in tuji, videli izjemno bogato dediščino slovenskega športa”.

Minister Pikalo opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom

/in , , /by

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v Bruslju v razpravi o preprečevanju antisemitizma opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom ter izpostavil ključno vlogo izobraževalnega sistema pri preprečevanju širjenja sovraštva. Holokavst ne sme biti le zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas, je še poudaril minister iz vrst SD. Ministri EU za izobraževanje so danes na pobudo avstrijskega predsedstva razpravljali o preprečevanju antisemitizma, tudi v kontekstu nedavnega antisemitskega napada v sinagogi v ameriškem Pittsburghu.

Izobraževanje ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu, je po zasedanju poudaril avstrijski minister za izobraževanje Heinz Fassmann. Pojasnil je, da so razpravljali o orodjih, ki so pri tem na voljo v izobraževalnem sistemu. Slovenski minister Pikalo pa je v razpravi poudaril, da imajo vse evropske družbe problem, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka in nedefinirana, zato se dogaja cela vrsta odklonskosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba v izobraževalnem sistemu storiti vse za zagotovitev še več proaktivnosti pri preprečevanju širjenja sovraštva do kogar koli drugačnega. “Politike in pristopi morajo biti tu posebej občutljivi in posebej proaktivni, kajti ne sme se nam zgoditi, da se nam ponovi katera koli od zgodovinskih situacij, v katerih smo bili,” je opozoril Pikalo.

Slovenija po ministrovih besedah igra dejavno vlogo, na primer 50 učiteljev na leto odhaja v Izrael v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa. Izpostavil je tako kurikularne kot ekstrakurikularne dejavnosti, ki krepijo demokratično zavedanje. Iz razprave ministrov je bilo po Pikalovih besedah jasno, da moramo biti zelo občutljivi glede vprašanj holokavsta, ki ne sme biti samo zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas.

V kontekstu vprašanja sovražnega govora je minister danes v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi poziv predsednika vlade državnim podjetjem k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor. Pikalo je izpostavil, da poziv k premisleku podpira. “V katero smer se bo stvar iztekla, niti ni pomembno sedaj,” je še dejal in poudaril, da ni nihče nikogar pozival h kakršnim koli dejanjem, temveč gre za poziv k premisleku.

Ministri iz članic unije z evropskimi šolami se bodo drevi sestali z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem, s katerim bodo razpravljali o financiranju teh šol in najemanju učiteljev ob brexitu in po brexitu. Jeseni se je tudi v Ljubljani odprla akreditirana evropska šola, v kateri je trenutno dvanajst učencev, zato se bo večerje z Oettingerjem udeležil tudi Pikalo.

Ministri so sicer v Bruslju razpravljali tudi o mladinskih temah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako čim bolje izvajati novo evropsko strategijo za mlade oziroma jo narediti življenjsko. Pikalo je ob tem izpostavil novost v vladnem svetu za mladino, v katerega so prvič z vladne strani imenovali ministre, ki bodo poslej hodili na vladni svet ter bodo tako dovzetnejši za probleme in izzive mladinskega sektorja v Sloveniji.

Evropski ministri so razpravljali tudi o viziji evropskega izobraževalnega prostora do 2025, ki jo je pred enim letom razgrnila Evropska komisija. Ta med drugim vključuje idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz. Slovenija kot država, ki želi biti v jedru EU, želi biti povezana tudi na izobraževalnem področju, je dejal Pikalo, a ob tem spomnil, da je izobraževalna politika vedno nacionalna. Ob tem je povedal, da sta do njega že prišli dve pobudi dveh univerz za sodelovanje na evropski ravni, ter izpostavil, da so slovenske univerze zanimive za to sodelovanje in da na ministrstvu to povezovanje podpirajo.

Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD

/in , /by

Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.

Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.

Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.

Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.

Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.

Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.

Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.

“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.

Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!

Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!