Minister Židan v Prekmurju: Škoda zaradi posledic pozebe bi lahko presegla 2,5 milijona evrov
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednik SD mag. Dejan Židan si je skupaj s predstavniki soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZS) in sindikati kmetov v Prekmurju ogledal posledice škodo zaradi pozebe, kakršno v tem letnem času ni bilo nekaj desetletij. Škoda bi lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče, zato je ključno, da se čim prej izvedejo postopki za ugotovitev škode.
“V tem trenutku je prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker ocene realne škode še nimamo, ta bo znana šele čez nekaj tednov temveč le ocene poškodb, in takrat bomo lahko govorili o vseh možnih ukrepih. Naš resen namen pa je, da kmetijam pomagamo,” je ob ogledu posledic pozebe na prizadetih sadovnjakih, vinogradih in njivah s koruzo poudaril minister Židan. “V torek, 3. maja, sledi še srečanje s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave za zaščito in reševanje ter drugimi ustanovami s katerimi bi lahko predhodno ocenjevali škodo po vsej Sloveniji, kar omogoča potek nekaterih ukrepov tako na ravni Slovenije kot EU” je napovedal minister Židan.
Škoda zaradi nedavne pozebe je velika naravna nesreča, za marsikoga tudi katastrofa. Zato je treba izvesti vse postopke za ugotovitev realne škode, se je po ogledu posledic pozebe v Prekmurju s kmetijci strinjal kmetijski minister Dejan Židan. Sedanje stanje je po Židanovih besedah še poslabšalo težke razmere, v katerih je kmetijstvo v Sloveniji in EU, to pa pomeni, da je treba biti še bolj previden pri spreminjanju davčnih zakonov. “Ob jutrišnjem srečanju koalicijskih strank z nekaterimi ministrstvi v DZ bom sam predstavil današnje argumente in lažje argumentiral spremembe osnutkov zakonov, ki jih je ministrstvo poslalo vladi,” je dejal Židan.
Minister Židan se strinja, da se davčna zakonodaja mora spremeniti, a po njegovih besedah naj se tako, da bo za kmeta enostavnejša, bolj pregledna in da bo laže načrtoval, ne pa z zvišanjem prispevkov. Prvo informacijo o škodi bo v četrtek pripravil tudi za vlado, že v torek pa se bo srečal s hrvaškim kolegom, saj je tudi v sosednjih državah škoda zaradi pozebe opazna in bodo ministri pregledali možnosti skupnih korakov, ki jih lahko izpeljejo v Bruslju.
Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan je Židana ob tem pozval, naj zaradi škode pohitijo z izplačili programov za okoljske ukrepe, s čimer se je minister strinjal. Kmete je pozval, naj prisluhnejo nasvetom svetovalnih služb, vse pristojne pa, naj pripravijo vse postopke za predhodni popis in potem za končno uradno oceno škode, ki državi omogoča izpeljati nekatere ukrepe v korist kmetov, morda tudi posebne razpise za obnovo. “A najprej je potrebna realna ocena škoda,” je še enkrat poudaril minister Židan.
Po besedah direktorja soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Franca Režonje je škoda v Pomurju zelo velika. Največ škode je polarna fronta, ki je minuli teden zajela Slovenijo, v sredo pa je presenetilo tudi močno sneženje, povzročila na trajnih nasadih, sadovnjakih in vinski trti, na poljščinah, oljnih bučah, krompirju in koruzi. “Za pravo oceno pa bo najverjetneje potreben popis po lokalnih skupnostih,” je dejal Režonja. Zanimivo je, da so vinogradi poškodovani le do nadmorske višine okoli 230 metrov, škoda pa je različna, ponekod se bo poznala več let. Na šestih hektarjih sadovnjakov družine Letina pri Selu bodo na primer ostali brez 60 odstotkov pridelka, za preostale površine pa še ni jasno, koliko si bo drevje opomoglo.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po ogledu dejal, da je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja in Štajerske do Pomurja, kjer so veliki nasadi sadja in vinogradov, tu pa je bilo ob zmrzali tudi za dve stopinji Celzija bolj hladno. Ocen zaradi težav s snegom na Gorenjskem še ni, tudi Zupančič pa se zavzema za realno in pošteno oceno škode. Prag 2,5 milijona evrov je po njegovem izhodišče, da ne bi zamudili kakšnega postopka, saj moramo ob veliki naravni nesreči ravnati odgovorno.
Iz ormoško-ljutomerske vinske kleti P&F Jeruzalem pa so sporočili, da so na njihovem območju 26. aprila temperature padle vse do -4 stopinje Celzija, kar je povzročilo hujšo zmrzal na nižje ležečih in zaprtih vinorodnih legah. Tam je škoda tudi do 100-odstotna, poškodovani pa so tudi posamezni vinogradi na višje ležečih vinorodnih legah, saj dejansko ni vinograda, kjer ne bi bile vidne posledice zmrzali. Vinogradi so po oceni poškodovani med 13 in 15 odstotki, kar pomeni izpad pridelka med 500 in 570 tonami grozdja, pri kooperantih v povprečju okoli 15-odstotno, marsikateri vinogradnik je ostal povsem brez pridelka, skrbi pa jih tudi vpliv na rodnost v prihodnjih letih.
