Zdaj je čas za politiko močne Evrope. Takšne, ki se bo sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa. Takšne, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo. Samo takšna Evropa bo v današnjem prepletenem svetu omogočila močno Slovenijo. Zato namesto šibke in neučinkovite Evropske unije potrebujemo močno Evropo. Samo močna Evropa in z njo močna Slovenija je lahko solidarna, zelena, inovativna in varna.
Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.
Neva Grašič in Mija Javornik na srečanju Mreže za socialno Evropo (PES Social Europe Network) o napredku jamstva za otroke in evropskega stebra socialnih pravic.
V odprtem pogovoru o prihodnosti Evrope so se kandidati Socialnih demokratov za evropske poslanke in poslance predstavili na Dvornem trgu v Ljubljani. “Čas je, da se v Evropi obudijo vrednote solidarnosti, svobodomiselnosti in napredka, zlasti pa dostojanstva za vse ljudi,” je na pogovoru z volivci poudarila nosilka liste SD na evropskih volitvah Tanja Fajon. “Odklanjamo nestrpne, nacionalistične ideje, saj zagovarjamo Evropo, na katero bomo spet lahko ponosni,” je bila ob tem jasna podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon.
Nosilka evropske liste SD Tanja Fajon je v izjavi za medije poudarila, da se Socialni demokrati na volitve podajamo z resnično močno listo kandidatk in kandidatov, ki so goreči zagovorniki solidarne, socialno pravične, napredne in svobodne Evrope. Socialni demokrati močno nasprotujemo nacionalističnim in populističnim politikom, tudi skrajni desnici in pojavu novodobnega fašizma. Evropsko unijo in idejo solidarnosti in miru, na kateri je zrasla, želimo ponovno vrniti ljudem.
Na evropske volitve se podajamo kot samostojna politična skupina, po volitvah pa so vrata SD za povezovanje odprta. Zlasti bi si to povezovanje Fajonova želela med slovenskimi poslankami in poslanci, da bi skupaj delovali v korist Slovenije. “V SD bi bili po sicer zadovoljni z dvema evropskima poslancema, ampak borili se bomo prepričati čim večje število volivk in volivcev, saj so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, morda celo ključne za prihodnost vseh nas, za vizijo Evrope in prihodnost celotne EU,” je napovedala Tanja Fajon.
Z njo se je strinjal Matjaž Nemec, drugi na kandidatni listi. Kot je ocenil, gre za ene pomembnejših volitev, saj se bo z njimi določala smer Evropske unije. Ob tem je dodal, da kandidira zato, ker si želi, da bo EU bolj odločna pri obsodbah novodobnega fašizma, da bomo lahko vse generacije Evropejcev živeli v miru in sožitju. “Da bomo evropski narodi bolj povezani zoper razdiralne sile, ki uničujejo temeljno idejo svobodne Evrope,” je še povedal Nemec.
Skupnost ostane dolgoročno trdna le na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva, pa je povedala kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan. Na prvo mesto je treba postaviti človeka in ga spoštovati ne glede na osebne okoliščine, je poudarila kandidatka Švarc Pipan in dodala, da je Evropa trenutno na razpotju. “Ali bomo okrepili vlaganje v človeka ali samo v kapital, ali bomo spoštovali vladavino prava ali ne, ali bomo solidarni in spoštljivi med sabo ali pa razpadli kot skupnost?” se je vprašala Dominika Švarc Pipan in dodala, “da bomo mi, Socialni demokrati delali za ljudi, za EU, za skupnost”.
Po besedah kandidata dr. Milana Brgleza je treba za Evropo, v kateri se bo dalo normalno živeti, varovati vrednote demokracije in človekovih pravic ter vladavino prava. Pomembno je, da se v Evropi sliši socialdemokratski glas, ki bo v ospredje postavil človeka, pomembno vlogo pa dal tudi okolju. “Sem za odgovorno EU in s sabo prinašam izkušnje boja proti zlorabam, izsiljevanju in grožnjam. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer je možno udejanjit slovensko ustavo,” je še izpostavil Brglez na predstavitvi v Ljubljani. “Čeprav danes morda ne izgleda tako, je EU še zadnji branik človekovih pravic in vladavine prava v mednarodnih odnosih. Če bomo Socialisti in demokrati po evropskih volitvah vodili EU, bo Evropa še močnejši branik teh temeljnih svoboščin,” je napovedal Brglez.
Naša mlada kandidatka za evropsko poslanko Neva Grašič pa je v nagovoru navzočim v Ljubljani izrazila zadovoljstvo, da je med mladim zaznati zelo pozitivno naravnanost Evropski uniji. Med pomembnimi projekti evropskih socialdemokratov v tem pogledu je izpostavila jamstvo za mlade. Kot je zagotovila, pa Socialni demokrati mladih tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu. “Mladi smo tu, da se nas sliši in upošteva. Mladi se borimo za Evropo, ker nam je mar za prihodnost EU, za razvijanje vseh naših talentov v njej, za boljša delovna mesta, za ustvarjanje družin, vseh družin, mladi bomo krepili evropsko idejo miru, sožitja, solidarnosti in napredka,” je poudarila Neva Grašič.
Temeljni cilj kandidata Franca Hočevarja pa je ponovna utrditev idej solidarnosti in vzajemnosti, na katerih je Evropa po njegovih besedah nastala. Kot je opomnil, so te vrednote namreč danes zapostavljene. “Dejstvo je, da se ljudje staramo, kar je civilizacijska pridobitev, zato si želim, da bomo upokojenci in starejši Evropejke in Evropejci lahko uživali v varni starosti, ustrezni zdravstveni in dologotrajni oskrbi. Vse to pa temelji na poštenem plačilu dela, kar je osnova za prihodnost,” je dodal Hočevar.
Poleg navzočih kandidatk in kandidatov na predstavitvi v Ljubljani bosta na evropski listi SD kandidirala še dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek.
V Helsinkih na Finskem poteka kongres Mladih evropskih socialistov (Young European Socialists – YES), kjer bodo mladi socialisti in socialni demokrati oblikovali skupna programska stališča, potrdili nov manifest za evropske volitve ter razpravljali o seriji strateških usmeritev za prihodnost Evrope. Prav tako bodo izvolili novo vodstvo za dvoletni mandat, kongres pa bo nagovoril tudi vodilni kandidat za predsednika Evropske komisije Frans Timmermans.
Častna odgovornost predsedovati najvišjemu organu mladih socialistov v Evropi je pripadla članici Socialnih demokratov, nekdanji podpredsednici Mladih evropskih socialistov ter dolgoletni mladinski aktivistki Nevi Grašič, ki je tudi kandidatka Socialnih demokratov na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
»Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta«
»Mladi izražajo močno evropsko identiteto in se bodo za svojo vizijo Evrope tudi borili. Želijo si vključujočo in pravično Evropo in socialisti ter socialni demokrati jih ne bomo pustili na cedilu,« je na otvoritvi kongresa povedala Neva Grašič. »Jamstvo za mlade je bila ideja in zgodba o uspehu mladih evropskih socialistov. S to idejo smo mlade postavili v središče politične agende, nekaj kar sama konzervativna Evropska komisija v tem mandatu ni bila sposobna narediti. Mladim danes pošiljamo jasen signal, da ponujamo drugačno Evropo, ki bo obljuba boljše prihodnosti za mlade. V Evropski uniji vidimo ambiciozno integracijo, kateri se bodo države želele pridružiti, ne pa oditi. Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta,« je poudarila ob kongresu.
Manifest mladih evropskih socialistov, ki je osrednja tema kongresa, zahteva ambiciozne ukrepe pri obvladovanju podnebnih sprememb, trajnostno in vzdržno potrošnjo in proizvodnjo; vzpostavitev EU kot skupnosti brez neplačanega dela in kratkotrajnih pogodb o zaposlitve, kot alternativo izpostavlja potrebo po uvedbi enotne evropske pogodbe o zaposlitvi; najnižjo skupno obdavčitev kapitalskih dobičkov pri 25% ter zavezanost k socialno usmerjeni EU, ki na prvo mesto postavlja ljudi, ne kapital; na evropski ravni naslavlja tudi bivanjsko problematiko mladih.
Mednarodni dan žensk, ki ga obeležujemo 8. marca, črpa svoj pomen in svojo moč iz skoraj dvestoletne zgodovine boja za enakopravnost žensk. Časti žensko gibanje in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Služi kot opomin, da pravice žensk, vključno z volilno pravico, niso bile podarjene, ampak izborjene. A hkrati opominja, da te pravice niso dane za vselej, zato boj za enakopravnost žensk še zdaleč ni končan in ostaja ena glavnih nalog tudi sodobnih, mladih žensk.
Jaz črpam svojo moč iz osebne zgodbe. Moja družina sta mami in mlajša sestra, dve ženski, ki sta moj velik povod za to, da sem politično in širše družbeno aktivna. Predvsem pa zakaj ostajam zvesta ideji socialne demokracije.
Nisem iz politične družine, kjer bi mi bila ta usmeritev nakazana že od majhnega. Sicer smo se doma o politiki pogovarjali, tudi aktivno sodelovali v lokalni skupnosti, vendar nisem bila obkrožena s situacijami, ki bi me spodbudile za aktivno politiko v kasnejših letih. Moje politično delovanje za nek konkreten cilj ali vizijo nikakor ni bilo samoumevno.
Mami je, po smrti mojega očeta, od mojega desetega in sestrinega četrtega leta samohranilka. Dve šolajoči dekleti z nešteto obšolskimi dejavnostmi, redna služba za eno plačo, skrb, ne le za svoja starša, njuno hišo, tudi za tasta in taščo, vso delo doma. Vsakdanja realnost kar nekaj družin pri nas. O skritih in neskritih ovirah žensk v družbi jasno spregovori tudi statistika.
Danes je v družbi prisotna norma idealnega delavca in delavke, ki je delodajalcu pripravljen biti razpoložljiv v vsakem trenutku in stoodstotno predan svojemu delu. Tudi ko mlade ženske vstopajo na trg dela, so avtomatsko v slabšem položaju, saj delodajalec tehta ali bo kmalu šla na porodniško, ali bo zaradi majhnih otrok veliko na bolniški. Za otroško varstvo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU izjemno dobro poskrbljeno, večje breme žensk je skrb za starejše družinske člane, ki potrebujejo nego in pomoč.
Od tu izhaja velik pritisk, tudi na njihovo zdravje, ima posledice na njihovo udeležbo na trgu dela. Pogosto se odločajo za krajši delovni čas ali celo umik iz trga dela, preden dosežejo polno pokojninsko dobo, kar ima konkretne ekonomske učinke na njihov položaj danes in v njihovi prihodnosti.
Ta neenakost se vedno predstavlja kot konflikt med moškimi in ženskami. A vendar gre predvsem za konflikt med ženskami in državo oz. javnimi politikami, ki jih država vodi. Še več, gre za konflikt med ženskami in kapitalom.
Zato tudi trdim, da je partnerstva v boju za enakopravnost žensk mogoče graditi med moškimi in ženskami, med civilno družbo in politiko, med generacijami.
Ženske smo močne, kadar stopimo skupaj, še močnejši smo, če za enoten cilj enakopravnosti in pravičnosti deluje celotna družba. Začne se z enim glasom, konča z (r)evolucijo. Od tu črpa svojo moč socialna demokracija!
Konflikt med ženskami in kapitalom je tisti, proti kateremu so se v preteklosti borile ženske, ki so zahtevale svoje ekonomske in delavske pravice. Ko so se leta 1857 delavke, zaposlene v tekstilnih tovarnah v organiziranem protestu uprle nečloveškim delovnim pogojem. Ko je 15.000 žensk leta 1908 na ulicah New Yorka pod sloganom ‘Kruh in vrtnice’ zahtevalo krajše delovne ure in boljše plačilo. Ko so se od konca 19. stoletja organizirale v zveze društev za boj za volilno pravico žensk.
Že vseskozi je jasno, da ženske svoj politični angažma razumemo širše in smo bolj pripravljene delovati za doseganje nekih družbenih ciljev, manj pogosto iz ideoloških razlogov. V politiko stopamo s konkretnimi načrti, govorimo jasno. Vendar nič manj trmasto, ker nam ni vseeno kakšen bo naš jutri.
Če naše vizije družbe ni mogoče najti znotraj obstoječega sistema in politično mogočega, je potrebno spremeniti sistem kot tak. Navdih za to nam dajejo Greta Thunberg, Malala Yousafzai, Emma Gonzales in druge. Močne ženske naše preteklosti in naše prihodnosti.
Neva Grašič, svetovalka predsednika DZ in kandidatka SD za evropsko poslanko
Socialni demokrati že vrst let poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in enakosti med spoloma, zato se zavzemamo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so na novinarski konferenci izpostavili predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednik SD in poslanec Matjaž Nemec in članica Mladega foruma SD Neva Grašič.
“Še vedno so na škodo žensk precejšnje razlike v porazdelitvi skrbstvenega dela in gospodinjskih opravil, prav tako pa so v pomembno drugačnem položaju tudi pri moči odločanja,” je naštela Martina Vuk. Pravice, ki se zdijo samoumevne, se po njenih besedah vedno znova postavljajo pod vprašaj.
“Glede na to si želimo, da se simbolni dan, kot je 8. marec, ohrani tudi tako, da je uzakonjen kot državni praznik,” je povedala predsednica Ženskega foruma. Socialni demokrati zato želimo z našo pobudo sprožiti širšo iniciativo in k njej pozvati tudi civilnodružbene organizacije ter ženske organizacije znotraj različnih političnih strank. “V stranki bomo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje,” je napovedala Martina Vuk. Sčasoma se bo po njenih besedah pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.
“Želimo, da Slovenija še utrdi svoj položaj med vodilnimi v svetu na področju enakosti spolov in enaki obravnavi,” je izpostavil Matjaž Nemec. “Pogosto se nam zdi, da je civilna družba že dosegla določene civilizacijske norme, ki pa se iz dneva v dan izpodbijajo,” je povedal podpredsednik SD. “Civilno družbo zato pozivamo, da podprejo naše namere za ohranjanje in utrjevanje vrednot, da smo ljudje vsi enaki in moramo biti kot takšni tudi obravnavani,” je dodal Matjaž Nemec.
V stranki smo se lotili podpore pri pobudi z različnimi aktivnostmi in na različnih ravneh – na ravni stranke, vlade, DZ, županov iz vrst SD in mreže stranke. “Tako bodo 8. marca potekali posebni dogodki za krepitev vrednot, ki zagovarjajo enakost in enako obravnavo spolov,” je napovedal Matjaž Nemec in zagotovil podporo vodstva stranke pri pobudi Ženskega foruma.
“Tudi Mladi forum SD pobudo za praznik podpira,” je povedala Neva Grašič. “Boj za enakopravnost žensk še ni končan in treba ga je nadaljevati,” je pozvala predstavnica Mladega foruma. Pobuda za razglasitev 8. marca za državni praznik je po njenih besedah v okviru prizadevanj za tisto, za kar se borijo vsak dan, “to pa so dostojno bivanje, delovna mesta, enak dostop do izobraževanja, delovnih mest, enakega plačila, zdravja in osebne varnosti, ekonomske stabilnosti in zastopanosti na političnih mestih oz. na mestih odločanja,” je pojasnila Neva Grašič.
Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na FB strani SD na povezavi ->
Delegacija Socialnih demokratov, v kateri sta poleg evropske poslanke in nosilke liste SD za evropske volitve Tanje Fajon tudi kandidata na evropski listi, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in članica Mladega foruma SD Neva Grašič, je na Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Madridu aktivno sodelovala v pripravah in sprejemu volilnega Manifesta evropskih socialdemokratov.
V socialdemokratskem programu s sedmimi ključnimi področji med drugim obljubljamo, da bomo v ospredje postavili boj proti podnebnim spremembam, da bomo bolje upravljali migracije, presegli neenakosti, se borili za davčno pravičnost in zagotovili varnost za vse. Manifest, imenovan Nova socialna pogodba za Evropo, so potrdili delegati iz strank članic PES, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
“Tako sem ponosen, da gremo v to volilno kampanjo s takšnim programom – naše gibanje je ponosno, optimistično in željno narediti napredno spremembo. Tukaj danes v Madridu in po Evropi čutim optimizem – prihaja pomlad,” je povedal vodilni kandidat PES na volitvah v Evropski parlament Frans Timmermans.
“Majske volitve v Evropske parlament ne bodo običajne. Prilagoditi se moramo spreminjajočemu se svetu. To bodo volitve za boljšo, drugačno Evropo. Socialni demokrati hočemo Evropo, ki bo napredna, solidarna in pravična. To zmoremo. Imamo znanje in ljudi. Potrebujemo novo socialno zavezo z našimi državljani. Dolžni smo zmanjšati neenakost in ustaviti kopičenje bogastva, zlasti v rokah peščice privilegiranih,” je ob robu Kongresa PES v Madridu izpostavila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon.
“S Fransom Timmermansom, vodilnim kandidatom PES za novega predsednika Evropske komisije, zavzetim borcem za pravično in socialno Evropo, in novo socialno pogodbo za Evropo, smo pripravljeni, da dobimo Evropo nazaj, jo obranimo pred nevarnimi nacionalističnimi in skrajno desnimi silami in vrnemo ljudem. Revščina, ki se pojavlja zlasti med starejšimi v Sloveniji, je moralno in ekonomsko neupravičena. Gradili bomo na Sloveniji in Evropi, ki bo solidarna za večino in ne le za peščico,” je povedal Aleksander Jevšek.
Po besedah Neve Grašič pa je ključno, da bodo mladi v Evropi imeli boljše pogoje za življenje. “Izobraževanje je pravica, ki mora biti dostopna vsem. Kot tudi dostop do zdravstvenega in otroškega varstva, stanovanja in prehrane. Evropski socialisti in socialni demokrati smo uvedli Jamstvo za mlade, ki kaže izjemne rezultate. Nameniti moramo še več financiranja in krepiti program Erasmus +, saj morajo imeti vsi mladi Evropejci možnost, da oblikujejo svojo prihodnost,” je še poudarila Neva Grašič.
Delegacija Socialnih demokratov je imela ob robu Kongresa PES v Madridu tudi vrsto bilateralnih srečanj z vodstvi sestrskih socialdemokratskih strank, na katerih so v ospredju zlasti priprave na evropske volitve in velik mednarodni dogodek “Hočemo Evropo” – drugačno, napredno, solidarno in pravično, ki ga bo organizirala skupina S&D v četrtek, 28. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Gost dogodka S&D v Sloveniji bo Frans Timmermans, ki se bo srečal tudi s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, v programu njegovega obiska pa bo med drugim tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov in mladimi, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.
Mladi forum SD je v Ljubljani pripravil posvet z gosti o pomenu javnega šolstva. Sodelujoči, med njimi tudi predsednikSD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo, predsednik Konference SD in poslanec dr. Milan Brglez, so izpostavili pomen kakovostnega javnega šolstva in se zavzeli za izobraževanje kot pravico, ki jo mora država zagotavljati za vse.
“Izobraževanje mora biti dostopno vsem državljanom Slovenije, kajti javno šolstvo, ki je pri nas kakovostno, predstavlja garant, da ne bo postala izobrazba samo privilegij premožnih,” je na posvetu poudaril predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel.
Kot zagovornik kakovostnega javnega šolstva je predsednik SD Dejan Židan prepričan, da je treba vsakemu omogočiti kakovostno javno šolstvo, sofinanciranje vzporednih zasebnih šol po njegovem mnenju pomeni razkroj javnega šolstva. “Pred nami je naloga, ki jo lahko realiziramo v času konjukture, to pa je resnično brezplačno šolstvo,” je še dejal Židan.
Minister Jernej Pikalo pa je izpostavil, “da je naš šolski sistem je eden najboljših na svetu, kar se odraža tudi v mnogih mednarodnih primerjavah in raziskavah. Seveda pa so vedno mogoče izboljšave v smeri še večje kakovosti”.
“Ko gre za šolski sistem, moramo iskati ravnotežje med tem, da ohranjamo jasno začrtano smer in obenem ta sistem dograjujemo, kar narekujejo družbene spremembe. Vedno pa zagovarjamo vsem enako dostopno in kakovostno izobrazbo. Šolski sistem je temelj ohranjanja nacije in njenega razvoja. Je ključno gibalo naroda. Ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje in napredek zasebnim interesom,” je na posvetu še povedal minister Pikalo.
Glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je izpostavil mednarodne akte, kot je deklaracija o človekovih pravicah, v katerih po njegovih besedah ne zapovedujejo financiranja zasebnega šolstva. Sam zagovarja spremembo ustave, kar je stranka SD v preteklosti že predlagala in s katero bi zagotovili brezplačno financiranje javnega osnovnega šolstva, zakonodajalcu pa prepustili, da presodi, v kakšni meri je sposoben financirati tudi zasebne šole.
Tudi poslanec SD Milan Brglez se je zavzel, da bi prišla tovrstna ustavna sprememba zopet na dnevni red. Hkrati pa je opozoril, da bi bilo glede na strankarsko razmerje v vladi in DZ to še težje izpeljati kot v minulem mandatu, zato bo o tem treba temeljito premisliti.
Odvetnik Dino Bauk pa je izpostavil še, da zasebno šolstvo ni najbolj nevarno javnemu. Temu je po njegovem prepričanju najbolj nevarna vsakokratna šolska oblast, ki lahko s svojim delovanjem ali pasivnostjo prispeva k dvigu ali padcu njegove kakovosti. “V tem trenutku bi se morali ukvarjati z ugotavljanjem, kje se v tem trenutku nahaja naš šolski sistem,” je bil jasen Bauk.
Posveta Mladega foruma SD so se udeležili tudi predstavniki Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.
“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.
“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.
“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.
Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.
“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.
