Meira Hot: Niti minuta navdušenja ne more in ne sme odtehtati tveganja ene same poškodbe
Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«
Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«
Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):
Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.
Dovolite da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in desne. Temveč veliko bolj resne stvari.
In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.
Ker močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot, že mimo.
Ko vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih, travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.
Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.
A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.
Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.
Spoštovani. Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In resnično upam, da letos temu ne bo tako.
Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.
Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.
Agencija je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša. Prav tako menim, da ob tem ne gre za ignoranco ali zlonamernost kogarkoli.
Gre za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša neko zadovoljstvo.
Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.
V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše, iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.
Ocena Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.
Nadalje se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.
Nadalje menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem trgu. Vseh teh vprašanj predlagana novela žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.
Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.
Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?
Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.
Hvala za pozornost.