Prispevki

Židan v novoletni poslanici: Skupaj moramo prevzeti odgovornost za prihodnost

/in , /by

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan je v novoletni poslanici poudaril, da moramo skupaj prevzeti odgovornost za prihodnost. “Strahu, ignoranci in uklanjanju pragmatizmu se je treba zoperstaviti,” je dodal Židan. Prepričan je, da bo leto 2019 boljše, če se bomo zavzeli za vrednote solidarnosti, pravičnosti, sočutnosti in strpnosti. Kot je poudaril, bo leto, v katerega vstopamo, pomembno tudi zaradi volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019.

“Verjamem, da se zavedamo, kako zelo velik vpliv ima EU na naše vsakdanje življenje ter kakšne koristi je prinesla naši državi, skupnosti in vam, drage državljanke in državljani. Vsi smo optimistični glede napredka in rasti, vendar se med nami še vedno krepi občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med ženskami in moškimi, med starimi in mladimi. Na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem, gibanja, ki nas razdvajajo. Evropska unija se je znašla na pomembni točki svojega obstoja in od prihodnjih evropskih volitev bo odvisno, v katero smer se bo razvijala v prihodnje,” je pojasnil Židan v poslanici, ki jo je predvajala TV Slovenija.

Židan meni, da si moramo upati pogledati naprej in ambiciozno zastaviti cilje za našo skupno prihodnost. “Ne smemo si privoščiti še ene izgubljene priložnosti za razvoj bolj solidarne, pravične in enakopravne Evrope, ki je blizu ljudem in ki deluje v njihovo največjo dobrobit,” je izpostavil. Prepričan je, da imamo voljo in samozavest, da dogajanja v naši soseščini in svetu ne le spremljamo, ampak jih enakovredno sooblikujemo. “Imamo pogum spoprijeti se s pravo naravo problemov in jih ne le prelagati in s tem poglabljati,” je poudaril predsednik Židan.

Želi si, da bi ob praznovanjih vedno, danes pa še posebej, gradili na skupnih spoznanjih, na dejanjih, ki nas združujejo in na odločitvah, ki so nas “pripeljale do današnjega dne in ki nas bodo usmerjale v dejanjih za skupno dobro”. Po mnenju predsednika Socialnih demokratov in Državnega zbora bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi odgovornega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Prav tako bo, kot je pojasnil Židan, ključno zavedanje širše javnosti in vsakega posameznika o pomenu zavezanosti k skupnemu dobremu.

“Naša pot je premišljena in pravilno zastavljena. Vredno je na njej vztrajati. Vsi naši upi pa so, še posebej danes, usmerjeni naprej, v prihodnost,” je povedal Židan in novoletno poslanico sklenil z besedami “Srečno in vse dobro Slovenija!”

Videoposnetek novoletne poslanice Dejana Židana, ki je bila objavljena na TV Slovenija, si lahko ogledate na povezavi: https://goo.gl/SNqNUH

Predsednik Židan ob dnevu samostojnosti in enotnosti: “Država je skupnost. Z njo in za njo moramo ravnati odgovorno in pošteno.”

/in , /by

Dragi Slovenke in Slovenci,

spoštovani poslanke in poslanci!

Štejem si v čast, da lahko spregovorim ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ob obletnici te zgodovinske odločitve in ključnega koraka v uresničitvi sanj o ustanovitvi lastne države.

Cenjeni visoki gostje, pozdrav tudi vam, ki s svojo prisotnostjo poudarjate pomen našega praznovanja.

Slovenke in Slovenci se s ponosom spominjamo časa, ko smo pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini in odločnosti, s katero je bila priborjena naša samostojnost.

Trdno v našo zavest je usidran 26. december 1990 in razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem se je za samostojno in neodvisno Slovenijo opredelilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev. A vendar je bilo do končnega cilja potrebnih več ključnih korakov.

Majniška deklaracija, v kateri je bila prvič jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda, ni izražala le težnje po samostojnosti, temveč je opredelila tudi vrednote, na katerih naj temelji slovenska država. Med njimi je na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic.

Nadalje je Ustava Republike Slovenije določila, da se te človekove pravice uresničujejo neposredno na njeni podlagi in da je država dolžna zagotavljati njihovo varstvo. Šlo je za odgovorno zavezo, da Slovenija kot država stopa na samostojno pot, pri tem pa prevzema vse obveznosti do svojih državljank in državljanov.

Pomembno je, da premislek namenimo dolgi poti, ki smo jo prehodili, da lahko danes živimo v samostojni državi, zavezani k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Vse te korake smo izvedli po demokratični poti. Zato mora biti tudi vnaprej naša skupna zaveza spoštovanje pravne države in demokratičnih vrednot.

O samostojnosti, neodvisnosti, državotvornosti in ne nazadnje pogumu, ki je bil takrat potreben, je bilo ob priložnostih, ki jim to vsekakor pritiče, v preteklih letih precej povedanega.

Ne smemo pa dopustiti, da obletnica razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti ostane le slavnostno obeležje, brez kritike in vrednostnega preseka naše družbe ter ocene odgovornosti do sebe, skupnosti in prihodnjih generacij.

Prav zato, ker smo si v stoletnih prizadevanjih izborili današnji obseg svobode, se moramo vprašati, za kakšne cilje jo uporabljamo. Kakšno državo gradimo? Kakšen odnos imamo drug do drugega, državljank in državljanov? Ali ustvarjamo družbo, ki bo boljša za vse, ne le za izbrance?

Spoštovane in spoštovani,

letošnje leto je zaznamovala 100. obletnica smrti velikega pisca Ivana Cankarja. Njegove misli so tudi po vsem tem času neverjetno aktualne:

»Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto.«

»Jaz upam v življenje!« je zapisal Cankar. »In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: Kdo si? Kako misliš ti?«

Mi, nosilke in nosilci političnih in drugih družbenih položajev, moramo biti zavezani k odgovornemu in državotvornemu delovanju. Najprej in predvsem smo dolžni krepiti medsebojno spoštovanje in strpnost. Spodbujati in zaupati. Si privoščiti uspehe in si pomagati v stiskah. Ti koraki so nujni, a ne dovolj za pozitivne spremembe in naše stremljenje k bolj demokratični in vključujoči skupnosti.

Država ni nekaj neotipljivega in ni zgolj zbir zakonov in pravnih zapisov, niti ne političnih odločitev. Država je skupnost. Z njo in za njo moramo ravnati odgovorno in pošteno. Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti plebiscitarne vrednote, vezivo naše države. In verjamem, da nas bodo le-te usmerjale v dejanjih za skupno dobro.

Oblikovanje soglasja o razvoju naše države bo odločilnega pomena za naš nadaljnji napredek. So točke, na katerih je Slovenija zmožna doseči spodbudno enotnost: vlaganje v znanje in znanost, solidaren razvoj zdravstva, spoštovanje okolja in trajnostni gospodarski razvoj, posluh za kulturo in lasten jezik, pravo razmerje varnosti in svobode, kakovost življenja in blaginja prihodnjih generacij.

Pozivam vse nas, da se bolj potrudimo za uresničevanje skupnih ciljev. Na izzive v naši družbi glejmo z odprtimi in kritičnimi očmi. Odgovore na probleme iščimo s čim širšim možnim soglasjem. Prizadevajmo si, da z vsem, kar delamo in kakor živimo, za seboj puščamo svet boljši in lepši za vsakogar.

To je najbolj dragocen prispevek k ohranjanju izročila naše samostojnosti in enotnosti!

Spoštovani poslanke in poslanci,

dragi državljanke in državljani,

sprejmite, prosim, ob prihajajočem prazniku samostojnosti in enotnosti iskrene čestitke ter moje najboljše želje za novo leto 2019.

Poslanica predsednika Židana ob dnevu človekovih pravic in 70. obletnici sprejema splošne deklaracije človekovih pravic

/in , /by

“Spoštovane državljanke, spoštovani državljani.

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice nas opominjajo, da razmišljamo o sebi, o življenju in tem, kako ravnamo drug z drugim. Še posebej z bolj ranljivimi, kakor so otroci, ženske, invalidi in pripadniki manjšin. Izvirajo iz ljudi, pripadajo ljudem in so moč ljudi.

Človeška zgodovina je prepolna tragičnih dogodkov, ko so bile razlike uporabljene kot vzvod, da se človeka postavi proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti drugemu narodu. Ko se ljudje med seboj delimo, se odpre širok prostor, kjer se izvršijo tudi dejanja, ki so nevredna imena človeka.

Naši evropski celini in našemu spominu so blizu vojne in zločini zoper milijone ljudi, ki so zgodaj vrgli temno senco na dvajseto stoletje. Spominjati se ni vedno lahko. Vendar so spomini o nesmiselnosti trpljenja vseh vojn neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju krhkosti in dragocenosti miru.

K sreči je tako, da ima temna tudi nasprotno, svetlo stran. Vesti in vizionarstvu nekaterih posameznikov in svetovnih voditeljev pred 70 leti se moramo zahvaliti, da se je po dveh uničujočih vojnah človeško dostojanstvo dvignilo ter postalo temelj mednarodnega miru, svobode in pravičnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila v Združenih narodih razglašena 10. decembra 1948, je vsakemu človeku zgolj na podlagi njegove človečnosti priznala enake in neodtujljive pravice. Presegla je delitve in na najvišje mesto postavila posameznika in njegovo blaginjo.

Obeležitev sedemdesetletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic je prelomen trenutek. Ne le zaradi visoke obletnice, ki jo je deklaracija doživela kot živ in po svoji vsebini še vedno aktualen dokument. Trenutek je prelomen, ker danes človekove pravice niti v državah, ki v mednarodni skupnosti veljajo za njihove temeljne zagovornice, niso za vse uresničene.

Na okoliščine sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, njen duh in temeljne cilje, moramo posebej opominjati v času, ko v vseh delih sveta, tudi v naši neposredni soseščini, zalet dobivajo gibanja ter politične opcije, ki poudarjajo razlike in ustvarjajo nevarne delitve med ljudmi.

Trenutek je prelomen, ker jim ni tuje zasmehovanje vrednot enakosti, solidarnosti, vladavine prava in pravičnosti. Niti jim ni tuje potvarjanje zgodovinskih dejstev in zanikanj zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu idej in ideologij, pri katerih se napajajo. Čeprav Evropa že več kot sedem desetletij velja za celino miru, varnosti in blaginje, vse našteto slabi dejansko moč človekovih pravic in nas dela manj svobodne.

Svoboda ni nekaj samoumevnega, stalnega in danega. Ni absolutna, niti dokončna. Predstavlja veliko odgovornost, da se borimo proti vsemu in vsakemu, ki bi izvajal nasilje ali ustrahovanje nad temeljnimi svoboščinami.

Od vseh nas, dragi državljanke in dragi državljani, je odvisno varovanje in spoštovanje človekovih pravic. Naših majhnih, a pogumnih korakov. »V majhnih krajih, blizu doma – tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake priložnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer.« S temi besedami je Splošno deklaracija človekovih pravic pozdravila borka Eleanor Roosevelt. Želim si, da njen duh ostaja z nami tudi danes.

Spoštovani,

iskrene čestitke in vse dobro ob svetovnem dnevu človekovih pravic.”

mag. Dejan Židan

predsednik SD in Državnega zbora

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

/in , , /by

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Predsednik Židan ob dnevu Rudolfa Maistra: Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova

/in , /by

“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.

V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.

Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Predsednik Židan: Socialni demokrati gremo v drugi krog županskih volitev z velikim optimizmom

/in , /by

“Socialni demokrati smo zadovoljni z nedeljskim izidom lokalnih volitev, saj smo izboljšali rezultat iz leta 2014 ter povečali število svetnic in svetnikov SD v občinskih in mestnih svetih,” je povedal predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije po prvem krogu lokalnih volitev. Po delnih neuradnih izidih je bilo izvoljenih 335 svetnic in svetnikov iz vrst SD po proporcionalnem volilnem sistemu in 21 svetnikov v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu.

Prav tako je bilo v prvem krogu županskih volitev izvoljenih 14 županj in županov iz vrst SD (od tega v mestnih občinah Murska Sobota in Velenje) ter dva (2) skupna kandidata (v občinah Hajdina in Prebold), izvoljenih pa je bilo tudi devet (9) samostojnih županskih kandidatov, ki so imeli tudi podporo SD na letošnjih volitvah.

V drugi krog se je uvrstilo še osem (8) kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), en (1) skupni kandidat (v občini Slovenske Konjice) ter osem (8), ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati.

“Rezultat županskih volitev je po prvem krogu dokaz dobrega dela tako dosedanjih županov, stranke na terenu in tudi izbora županskih kandidatov,” je poudaril Židan in napovedal, da “gremo Socialni demokrati tudi v drugi krog lokalnih volitev z velikim optimizmom”.

“Velike možnosti za izvolitev v drugem krogu imata kandidat SD za kranjskega župana Matjaž Rakovec in kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek,” je poudaril Židan, ki se je ob tem zahvalil vsem volilkam in volilcem za zaupanje ter jih pozval, da se udeležijo tudi drugega kroga županskih volitev v nedeljo, 2 . decembra.

Po Židanovih besedah smo Socialni demokrati stranka, ki razume, da ne moreš delovati na državni ravni, če ne deluješ tudi lokalno. Kajti če ne deluješ lokalno, poslanci nimajo dovolj informacij, kaj so želje, potrebe in usmeritve s terena.

“Izidi volitev na lokalni ravno so tudi rezultat prepoznavnosti posameznikov,” je spomnil Židan in dodal, “da se na lokalnih volitvah delno voli stranka, predvsem pa se voli ljudi”. “Stranka SD ima veliko članov, ki so prepoznavni, in to se na koncu pokaže tudi na rezultatu lokalnih volitev,” je dejal predsednik SD. Ob tem je opozoril, da morajo biti v stranki zadosti razumni, da tega rezultata ne opevajo, saj je treba delati naprej.

Tudi po mnenju vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana smo v stranki lahko zadovoljni z izkupičkom po prvi etapi na lokalnih volitvah. “A se hkrati zavedamo, kje so naše šibke točke,” je dodal Han in ob tem izpostavil predvsem rezultate v nekaterih mestnih občinah. “A verjamem, da bomo s trdim delom Socialni demokrati ponovno izboljšali pozicijo tudi v mestnih središčih,” je napovedal vodja poslancev SD.

Izvoljeni župani in županje SD ter skupni kandidati v prvem krogu:

Aleksander Jevšek – Mestna občina Murska Sobota

Bojan Kontič – Mestna občina Velenje

Tadej Beočanin – Občina Ajdovščina

Valter Mlekuž – Občina Bovec

Saša Likavec Svetelšek – Občina Hrpelje-Kozina

Emil Rojc – Občina Ilirska Bistrica

Tina Gerbec – Občina Kanal ob Soči

Darko Zevnik – Občina Metlika

Bojan Borovnik – Občina Mislinja

Anton Kovše – Občina Podvelka

Tomaž Režun – Občina Radeče

Alan Bukovnik – Občina Radlje ob Dravi

Srečko Geč – Občina Ribnica na Pohorju

Janko Kos – Občina Žalec

Stanislav Glažar – Občina Hajdina (skupni)

Vinko Debelak – Občina Prebold (skupni)

Županski kandidati in kandidatke SD ter skupni in s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj (2. krog)

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj (2. krog)

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče (2. krog)

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice (2. krog)

Dejan Karba – Občina Ljutomer (2. krog)

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju (2. krog)

Martin Rebolj – Občina Moravče (2. krog)

Emil Šmid – Občina Radenci (2. krog)

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni (2. krog)

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD (2. krog)

Tilen Kugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD (2. krog)

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD (2. krog)

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD (2. krog)

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD (2. krog)

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD (2. krog)

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD (2. krog)

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD (2. krog)

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Poziv predsednika Židana pred nedeljskimi lokalnimi volitvami: Glas za Socialne demokrate je glas za uspešno lokalno skupnost

/in , /by

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je volivke in volivce pred nedeljskim glasovanjem pozval k udeležbi na lokalnih volitvah. Kot je v nagovoru državljankam in državljanom dejal predsednik Židan, glas za Socialne demokrate pomeni glas za lokalno skupnost, kjer se poskrbi tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za lokalno skupnost, kjer se lepše živi. “Govorimo o urejenih otroških igriščih, knjižnicah, vrtcih in šolah ter drugim stvareh, ki so tako zelo pomembne nam, ki živimo v lokalnih skupnostih,” je dejal Židan.

Židan je zadnji dan volilne kampanje obiskal nekatere gorenjske občine in tam podprl kandidate SD. “Upam si napovedati, da se bomo Socialni demokrati letos še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju. Želimo pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je napovedal Židan ob obisku na Gorenjskem. “Nekatera imena naših županskih kandidatk in kandidatov so zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je poudaril Židan.

 

“Imamo ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah,” je poudaril Židan ob današnji podpori županskemu kandidatu Daliborju Šolarju v Radovljici. “Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst Socialnih demokratov zaupajo prihodnost lokalnega razvoja,” je še dodal Židan.

“Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je povedal Židan med današnjim obiskom pri županu SD Tomažu Mencingerju na Jesenicah.

“Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo s 65 županskimi kandidatkami in kandidati, od tega 58 stranke SD, v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Celje, Kranj, Velenje, Murska Sobota in Ptuj ter 7 skupnimi kandidati v občinah Črnomelj, Hajdina, Komen, Loška dolina, Miren – Kostanjevica, Prebold in Slovenske Konjice,” je naštel Židan.

“V 156 občinah kandidiramo z listami kandidatov SD za občinske in mestne svete. Ob tem Socialni demokrati podpiramo še 27 županskih kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo bodisi kot neodvisni ali pa s podporo večih strank,” je še navedel predsednik SD v izjavi za medije na Jesenicah ter pozval volivke in volivce, da se množično udeležijo nedeljskih lokalnih volitev in s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Židan ob 100-letnici konca prve svetovne vojne: “Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas.”

/in , /by

11. novembra se z veseljem pa tudi žalostjo spominjamo 100-letnice konca prve svetovne vojne. Z veseljem zato, ker se je po štirih letih ta nesmiselna morija vendarle končala, z žalostjo pa zaradi spomina na brezmejno trpljenje in nešteta izgubljena človeška življenja.

Niccolò Machiavelli je v svojem delu»Zgodovina Firenc« zapisal: “Vojne se začnejo, ko si to zaželiš, ne pa tudi končajo” (»Comincionsi le guerre quando altri vuole, ma non quando altri vuole si finiscono«, Zgodovina Firenc (1526), III. knjiga, 7. poglavje.). Kako resnična je ta trditev se je pokazalo tudi v primeru prve svetovne vojne, vojne, ki naj bi se končala v le nekaj mesecih. A na koncu se je ta uničujoča vojna razvlekla na dolga štiri leta. Po štirih letih, 11. novembra 1918, zgodaj zjutraj, so sile antante in Nemčija podpisale premirje, ki je začelo natanko ob 11. uri. Novica je hipoma, predvsem pa z velikim olajšanjem zaokrožila po svetu.

Štiri letno obdobje trpljenja se je vendarle končalo. Končala se je vojna, ki na koncu ni razrešila prav nobenega od problemov, ki so do te vojne pripeljali. Za seboj je pustila le tragično bilanco: več milijonov žrtev, brezmejne človeške stiske, opustošene pokrajine, izčrpano in porušeno Evropo ter zlom štirih velikih imperijev. Prva svetovna vojna je popolnoma spremenila politični zemljevid Evrope in dotedanjo mednarodno porazdelitev moči ter hkrati nesluteno vplivala na nadaljnji tok zgodovine 20. stoletja.

Ta vseobsegajoča, resnično svetovna vojna je v svoje uničujoče kolesje potegnila obsežne materialne in človeške vire, tudi slovenski narod, ki je umiral na frontah, v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Zlasti na območju kjer je divjala Soška fronta, na to strašno izkušnjo še danes, 100 let kasneje, spominjajo številna obeležja in prenekatero grobišče, ki sicer nemo, a nedvoumno pričajo o krvavi vojaški izkušnji prve svetovne vojne.

Gre za dragoceno dediščino in neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju o krhkosti in dragocenosti miru. O tem, da tudi blaginja in razvoj nista zagotovilo za mir. Kajti tudi desetletje pred prvo svetovno vojno je veljalo za vrhunec človeštva in evolucije. Razvoj, zmanjševanje revščine in širjenje demokracije so utrjevali zmotno prepričanje, da vojne niso več mogoče. A prva svetovna vojna se je kljub temu zgodila!

Ne glede na stopnjo razvitosti, ne glede na blagostanje, mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven, čeprav ga kot samoumevnega še vedno prepogosto in preveč lahkomiselno dojemamo.

Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov kot držav. Terja dosledno spoštovanje človekovih pravic, pristno solidarnost, nenehno zavračanje kakršnihkoli predsodkov in nestrpnosti ter odločno zoperstavljanje sovražnosti.

Le tako lahko upamo, da se izkušnje, kot so izkušnje slovenskega vojaka avstro-ogrske vojske Filipa Jurkoviča nikoli več ne ponovijo.

Filip je namreč v svoj 360 strani dolg dnevnik zapisal sledeče boleče besede: “Moje srce vas globoko obžaluje, vi predragi tovariši, ki tukaj spite, in čutim vse vaše srčne bolečine, ki so vas pred smrtjo obdajale. Ah, tovariši, vojska je grozna in preklet bodi na veke tisti, ki je tisto prvi začel. Danes ste dali vi življenje, jutri morda mi, zato počivajte sladko. V Bogu pridemo tudi mi gotovo za vami, kateri dan in uro, pa vam, ljubi tovariši, ne znam odgovora, zato na svidenje v Večnosti.”

Spoštovani državljanke in državljani,

naj gre ob tej visoki obletnici, 100-letnici konca prve svetovne vojne, naš hvaležen spomin vsem padlim, predvsem našim rojakom, 35.000 slovenskim možem in fantom. Naše misli pa naj bodo usmerjene v prizadevanja za medsebojno sožitje, razumevanje, solidarnost in sodelovanje. Le tako lahko računamo na prihodnost, ki nam bo prizanesla z grozljivo izkušnjo vojne.

Predsednik SD Židan v Mariboru podprl kandidatko SD za županjo Alenko Iskra

/in , /by

Mariborski Socialni demokrati smo predstavili program pred lokalnimi volitvami. Nosilka liste je županska kandidatka SD Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.

Predsednik SD Dejan Židan obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko smo Socialni demokrati vodili občino.

“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.

Kandidatki za županjo Alenki Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.

Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.

V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.

Kongres SD izvolil novo vodstvo stranke in sprejel deklaracijo za boljšo Evropsko unijo

/in , /by

Na 11. volilnem Kongresu Socialnih demokratov v Bukovici pri Novi Gorici so delegatke in delegate izvolili novo vodstvo ter članstvo v Predsedstvu in nadzornem odboru stranke. Na kongresu so najprej sprejeli spremembe statuta, kjer je bila ena od vidnih sprememb razširitev podpredsedniških mest iz dveh na štiri.

Kongres je potrdil tudi deklaracijo Socialnih demokratov “Za solidarno Evropsko unijo, za Evropo za ljudi”, kjer smo izpostavili nekaj zavez glede prihodnosti EU, ki se med drugim nanašajo na razmerje med delom in kapitalom, demografske izzive ter boj proti nacionalizmu in skrajnim politikam.

Delegati kongresa so dosedanjemu predsedniku stranke mag. Dejanu Židanu podelili drugi mandat na čelu stranke, in sicer z 253 glasovi za in štirimi proti. Za podpredsednike so izvolili Matjaža Nemca, dr. Jerneja Pikala, Andrejo Katič in Tanjo Fajon. Nov mandat so podelili tudi glavnemu tajniku stranke mag. Dejanu Levaniču.

Novoizvoljeno vodstvo je po Židanovih besedah dobilo pomembno nalogo, da z vsem svojim znanjem in energijo ter spoštovanjem do ljudi, države in socialne demokracije trdo delajo naslednja štiri leta. “Ne morem trditi, da bodo vse naše odločitve optimalne in da nikoli ne bo zmote, saj smo ljudje. Trdim pa odgovorno, da bomo energijo in znanje usmerili v to, da počnemo koristne stvari, da počnemo to, kar socialna demokracija počne že sto let,” je poudaril novoizvoljeni predsednik SD.

V svojem nagovoru na Kongresu SD je predsednik Židan poudaril, da so pričakovanja ljudi do SD včasih večja, kot jih odraža moč stranke. A to nas po njegovih navedbah ne ustavi, ampak krepi, zato smo dolžni, da smo v prihodnje še močnejši. Stranko SD je, kot pravi sam, profesionaliziral in tudi okrepil z novimi ljudmi, ki “želimo tvorno sodelovati pri ustvarjanju pogojev za boljše življenje slehernega človeka v Sloveniji”.

Izpostavil je, da “se Socialni demokrati ne skrivamo za lažnimi predvolilnimi obljubami in ne podpiramo le všečnih ukrepov, nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge”. Prav tako smo po njegovih besedah stranka, ki se nikoli ne bo poimenovala po eni osebi, saj za to ni potrebe, ker nas oblikujejo ideje in vrednoste, ki so starejše od sto let.

V Predsedstvo stranke so bili izvoljeni:

Uroš Jauševec

Jan Škoberne

dr. Patrick Vlačič

Samer Khalil

dr. Jernej Štromajer

Tadej Beočanin

mag. Marko Koprivc

Primož Brvar

dr. Aleksander Jevšek

Rok Židanik

mag. Mojca Kleva Kekuš

Sonja Lokar

dr. Ljubica Jelušič

Nuša Gajšek

mag. Damjana Karlo

dr. Dominika Švarc Pipan

Mija Javornik

mag. Meira Hot

Neva Grašič

mag. Tanja Strniša

 

V Nadzorni odbor stranke so bili izvoljeni:

Jure Meglič – predsednik nadzornega odbora

Eva Žunkovič

Petra Culetto

Maja Dobnik

Žiga Štajnbaher

Tomaž Horvat

Drago Mahorko

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Fotogalerija 11. Kongresa Socialnih demokratov

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!