SD: Ostro proti kršitvam pravice do sindikalnega organiziranja
Pritiski in grožnje z odpovedmi delovnih razmerij članom ter članicam sindikata v podjetju Lidl Slovenija terjajo takojšnjo reakcijo pristojnih.
Pritiski in grožnje z odpovedmi delovnih razmerij članom ter članicam sindikata v podjetju Lidl Slovenija terjajo takojšnjo reakcijo pristojnih.
Čisto na začetku obudimo zgodovinski spomin. Kako se je sploh začelo? Leta 1886 Chicago – 37 mrtvih. Leta 1890 prvič praznujemo 1. maj v Sloveniji. Kaj druži današnji čas s časom, ki je tako dramatično zaznamoval delavsko gibanje 19. stoletja?To so vrednote povezane s solidarnostjo in pravičnostjo ter prepričanje, da se je potrebno za delavske pravice boriti, da niso podarjene in tudi večne niso. Postajamo vse bogatejša družba, toda bogastvo ni pravično porazdeljeno. Virus neoliberalizma ni premagan.
Še vedno je veliko in preveč revščine, krivic in izkoriščanja. Preveč je eksistenčne negotovosti in prepogosto so mnoge temeljne človekove pravice nedosegljive – vse v imeni vse večje konkurenčnosti in vse večjih dobičkov. Ni mogoče spregledati življenja prekarnih delavk in delavcev, ki za preživetje sprejmejo vsako delo, da bi le lahko preživeli, četudi so prikrajšani za mnoge delavske pravice.
Resnici na ljubo je potrebno reči, da so se nekateri trendi začeli spreminjati tudi na bolje. Tudi po zaslugi Socialnih demokratov in ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, ki je v zadnjih štirih letih z različnimi ukrepi spodbujala rast zaposlenosti in zmanjševanja brezposelnosti. Zmanjšalo se je število brezposelnih mladih kot tudi sicer vseh brezposelnih. Zadnji dvig minimalne plače je pomemben prispevek k boljšemu življenju tistih, ki kljub rednemu delu prejemajo izjemno nizke plače.
Da – pravice ne smejo biti dostopne le bogatim. Socialne in delavske pravice niso sovražnik gospodarskemu razvoju, ampak predpogoj gospodarskega napredka. Nikoli več se ne sme ponoviti, da se v imenu varčevalnih ukrepov tako grobo poseže v standard upokojencev in upokojenk, v standard zaposlenih v javnem sektorju ali uničuje delavna mesta v gospodarstvu.
V Sloveniji je, tako kot v mnogih evropskih državah, pot za doseganje pravičnejše družbe pot na kateri se upošteva socialni dialog. Socialni dialog je naš civilizacijski standard, če želimo graditi družbo konsenza, družbo, ki bo prijazna do vseh. Razviti socialni dialog pomeni, da na usodna razvojna vprašanja najdemo le v dialogu dobre odgovore in dogovore.
Kako bomo živeli v prihodnje? Odgovor na to vprašanje je odvisen tudi od moči Socialne demokracije v Sloveniji, ki jo bo dobila na letošnjih parlamentarnih volitvah.
Je pa 1. maj praznik, ko se moramo ozreti po svetu. Ne smemo si zatiskati oči in ne videti vojn, trpljenja, revščine in lakote v mnogih delih sveta. Tudi tam so ljudje, ki hrepenijo po miru, socialni varnosti in pravičnosti, želijo razmere v katerih se spoštujejo temeljne človekove pravice. Tudi tam so delavke in delavci, ki vedo kaj je 1. maj, toda razmere v katerih žive so vse prej kot človeka vredne.
Da, prvi maj je velik praznik nas vseh. Naj nas združi z velikimi ideali solidarnosti in socialne pravičnosti
Živel 1. maj – praznik dela!
Mag. Dušan Semolič je dolgoletni član Delavske zveze SD, nekdanji dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in zdaj tudi kandidat SD za volitve v DZ v Ljubljani
“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.
Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.
“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.
Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.
Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.
V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.
Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”
Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.
Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.
Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”
Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Nastavitve Google Maps:
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Spoštovanje zasebnosti