Evropski parlament je danes na predlog S&D razglasil podnebne izredne razmere. Tanja Fajon je ob tem dejala, da je to pomemben korak, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.
Minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo je po potrditvi, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani, dejal, da smo “lahko ponosni, ker ne samo, da lahko tekmujemo, ampak smo lahko vodilni”. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru se po njegovih besedah že zanimajo različne države, tudi Kitajska.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) bo Slovenija predvidoma ustanovila v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
Pri vzpostavitvi centra bo država tesno sodelovala z Institutom Jožef Stefan (IJS), ki je tudi nosilni inštitut centra. Država bo po besedah ministra Pikala namreč “pravzaprav samo pomagala pri tem, da bo tak center lahko ustanovljen”. Že pred samo ustanovitvijo pa se med različnimi državami in mednarodnimi institucijami kaže veliko zanimanje za sodelovanje s centrom, med drugim se je na Slovenijo že obrnilo tudi nekaj držav, ki bi rade ustanovile svoje regionalne centre po vzoru IRCAI.
“Ker je to vprašanje človeštva, ključnih dilem prihodnosti, pravzaprav vse države delajo na tem. Pogovore smo imeli s Švico, ki ustvarja sklad za razvoj umetne inteligence, pogovarjali smo se tudi z ZDA. Za bodoče regionalne centre pa je bilo po mojem vedenju izraženo zanimanje Združenih arabskih emiratov in Kitajske,” je pojasnil dr. Pikalo.
IRCAI bo namenjen zagotavljanju odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Po Pikalovih besedah je tako zelena luč za center veliko “priznanje za slovenske znanstvenike, ne samo na področju umetne inteligence, ampak na splošno na področju visokih tehnologij” in je plod dolgoletnega sodelovanja Slovenije z Unescom na področju visokih tehnologij. “S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence,” je še izpostavil minister in podpredsednik vlade dr. Jernej Pikalo.
Tanja Fajon, vodja delegacije parlamentarnega odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije k EU, je ob zasedanju odbora v Beogradu pozvala k izvedbi volilne reforme in sodelovanju srbske opozicije.
”Z evropskimi kolegi in srbskimi poslanci smo opravili poglobljene in plodne razprave, predvsem o napredku Srbije pri vzpostavljanju pravne države, zagotavljanju svobode in pluralizma medijev, dialogu med Srbijo in Kosovom, napredku in izvedbi vladnih zavez glede volilne reforme za izboljšanje pogojev volitev leta 2020 ter vprašanju širitvene perspektive. Poudarjam, da je ena od najpomembnejših nalog Srbije prav izboljšanje pogojev za izvedbo prihodnjih parlamentarnih volitev. Na mizi so predlogi s strani srbske vlade, a niso še zadostni. Nujno je njihovo uresničevanje, kot tudi nadaljevanje medstrankarskega dialoga, ki ga je spodbudil EP in ga izvaja skupaj s srbskim parlamentom. Vse strani pozivam k udeležbi na drugem medparlamentarnem dialogu sredi novembra, in pozdravljam dinamično in proaktivno vlogo nevladnih organizacij” je ob zasedanju Stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU – Srbija, ki je potekal včeraj in danes v Beogradu, sporočila predsednica delegacije Tanja Fajon.
Evropski parlament ostaja iskren podpornik Srbije na njeni poti k Evropski uniji. Za to so potrebni ambicioznejši cilji in večji napredek pri reformah na področju vzpostavljanja pravne države, zagotavljanja svobode medijev in ustavne reforme sodstva. Evropska poslanka je pozdravila načrt srbskega parlamenta o napovedi javne razprave 12. novembra glede vloge in delovanja Regulatorja za elektronske medije (REM) in pozvala vse stranke in zainteresirano javnost k aktivnemu sodelovanju, da bi zagotovili čim bolj jasne in konkretne predloge za izboljšanje REM in medijskega okolja na sploh: ”Resna skrb ostaja slab napredek pri zagotavljanju svobode medijev. Vsakršno nasilje in ustrahovanje novinarjev je nesprejemljivo, enako tudi vmešavanje države v dejavnost medijev in novinarjev. Srbija potrebuje pluralistično medijsko krajino z ustreznim financiranjem in ukrepi za zaščito novinarjev.”
Tanja Fajon je spomnila, da predlog Evropskega parlamenta vključuje tudi drugo fazo medstrankarskih pogajanj med vlado in opozicijo pod okriljem EP, ki bo potekal po volitvah leta 2020 in bo namenjen izboljšanju političnega dialoga v srbskem parlamentu, vključno s pregledom postopkov in praks. ”Parlament mora biti prostor demokratične razprave, kjer vladajoče in opozicijske stranke iščejo skupne rešitve in odgovore za izboljšanje življenja ljudi. Opozicijo pozivam, da se vzdrži bojkotiranja delovanja parlamenta, saj je dialog vedno boljši kot bojkot. Seveda je za demokracijo najpomembnejše, da se opozicija udeleži nacionalnih volitev prihodnje leto, a enako pomembno je, da država zagotovi pogoje za svobodne in poštene volitve,” je dejala Tanja Fajon.
Glede dialoga med Srbijo in Kosovom je delegacija EP jasna: ”Trenutni status quo ni vzdržen, dialog med Prištino in Beogradom se mora čimprej nadaljevati. Potrebni sta obojestranska zaveza in pripravljenost za ustvarjanje okolja, ki bo izboljšalo trenutno stagnacijo in pripomoglo k doseganju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma. Prvi korak k temu je oblikovanje vlade na Kosovu in odprava carinskih tarif s strani Prištine,” je zaključila Tanja Fajon. Naslednje srečanje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-Srbija bo potekalo 8. in 9. julija 2020 v Strassbourgu.
“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.
Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.
Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.
Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”
Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”
V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.
Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.
Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«
Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.
»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.
»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.
V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”
Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.
Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.
Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.
Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?
Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson
Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita
Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.
Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.
Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.
Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.
Evropska unija je danes dobila oris svojih bodočih petletnih ambicij, politik in tudi, skozi vodstvene kadre, svojega dejanskega potenciala, da obljubljeno na volitvah tudi uresniči.
Socialni demokrati z velikim optimizmom sprejemamo odločitev, da bo najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor, zaupan prvemu kandidatu socialne demokracije Fransu Timmermansu. Ob iskreni želji, da na prvo mesto postavimo okolje in Evropo ter Zemljo rešimo pred črnimi scenariji, je vodstvo socialne demokracije logična in prava izbira.
V tem kontekstu prav tako pozdravljamo resor kriznega upravljanja, ki je bil dodeljen Janezu Lenarčiču. Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv, ki je v preteklem obdobju močno bremenil tudi Slovenijo. Kot preizkušen diplomat je dobil odličen portfelj, preko katerega lahko tudi Slovenija s skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko krepi svoj ugled in proaktivni pristop k razreševanju in upravljanju mednarodnih kriznih žarišč.
Odločitev pozdravljam, saj gre za izjemno pomembno področje, ki pokriva pomoč tako državam članicam EU kot tudi po svetu pri naravnih in drugih katastrofah, tako s humanitarnim delom kot z zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2021.
Tanja Fajon, evropska poslanka S&D in podpredsednica SD
Predsednica Evropske komisije je ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. Naš kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi. Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša.
Milan Brglez, evropski poslanec S&D
Dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za evropskega komisarja Lenarčiču je po eni strani velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost za Slovenijo. Da ta v času (pre)mnogih kriz, povezanih z nepredvidljivimi naravnimi nesrečami kot izrazu okoljske problematike ter posledic kriznih žarišč v širšem mednarodnem okolju vrednoti solidarnosti, kot eni izmed temeljih vrednot Evropske unije, da pomen in težo, ki si jo ta, še bolj pa vsi njeni državljani in državljanke zaslužijo.
Matjaž Nemec, poslanec SD in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora
Verjamemo, da je to nova priložnost za utrditev vrednot solidarnosti, varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic kot temelja evropske ideje in evropske prihodnosti.
Poslanec Socialnih demokratov in predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je danes na neformalnem srečanju gostil predsednico Odbora za zunanjo politiko Poslanske zbornice Italijanske republike Marto Grande. Poslanec Nemec se je z njo s poslancem in poslanko Odbora za zunanjo politiko Slovenije in Italije na sproščenem delovnem kosilu pogovarjal o odprtih temah obeh držav in celotne regije, s poudarkom na integraciji Zahodnega Balkana, migracijske politike in uresničevanja ter krepitve pravic manjšin na obeh straneh meja. Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje med državama na več področjih veliko bolj konstruktivno in v duhu partnerskega odnosa kot se to morda kaže na prvi pogled.
»Žal se prevečkrat poroča o problemih in nesoglasjih med državama, ki so žal tudi posledica populizmov, katerih agenda ni reševanje »pravih težav« temveč želja spodbujati nestrpnost in razkole. Zato je še toliko pomembneje, da ljudje na obeh straneh meja z jasnimi sporočili, ki smo jih slišali tudi ob zadnjih protifašističnih protestih, pokažejo, da takšna politika ne bo uničila več desetletne napore, da državljani Slovenije in Italije živimo v sodelovanju, spoštovanju in prijateljstvu«, je ob robu srečanja poudaril Nemec.
Sogovorniki so se strinjali, da prav ti zahtevni časi kažejo nujo še večjega in tesnejšega povezovanja med vsemi članicami Evropske skupnosti, prav odnosi med sosedami pa, da so prvi pokazatelj zrelosti preseganja morebitnih nesoglasij in temelj, na katerem lahko na novo gradimo tisto, kar je bilo zavoljo velikih izzivov kot je migracijska kriza načeto. To je po besedah Nemca nujno, če želimo ohraniti zgledno sobivanje ter sodelovanje obeh narodov, ne glede na trenutne populistične tendence, na katere žal ni imuna niti Evropska unija.
»Vesel sem, da je beseda na današnjem srečanju stekla tudi o načrtovanih aktivnosti sodelovanja Skupine parlamentarnih prijateljstev Slovenije in Italije ter Odborov za zunanje zadeve obeh držav v jesenskem času, tako pri nas v Sloveniji kot tudi v sosednji Italiji, in da so naši cenjeni gostje tako kot mi v tovrstnih srečanjih prepoznali velik potencial reševanja marsikaterega problema«, je poudaril poslanec Socialnih demokratov. »Včasih se zdi neznatna težava izjemno velika, če eden na drugega gledamo preko meja, kot pa uvidimo, da sta potrebna le iskren pogovor in pristna namera, da nadaljujemo zgledno in tvorno sobivanje, potem vidimo, da noben še tako velik izziv ni nemogoče pretvoriti v skupno zmago«, je po srečanju zaključil Matjaž Nemec.
Evropska unija pred novimi in veliki izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo.
Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajnih desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov.
To je po našem prepričanju resna napaka.
Zato ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše. Samo s takšno osebo lahko Slovenija računa na to, da se bo njena specifična teža v evropskem prostoru krepila in da bo delo komisarja opravila v skladu z javno predstavljeno vizijo, zavezami in rešitvami.
Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si zastavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Evropski uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja.
Enostranska odločitev predsednika vlade Marjana Šarca je neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji.
