Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

»Nadsodišča, ki bi brez ustreznega nadzora in mimo nacionalne ter zakonodaje EU dajala prednost tujim podjetjem, ne morejo biti predmet nobenega investicijskega sporazuma v Evropski uniji«

/in , , /by

Poslanska skupina Socialnih demokratov je ob razpravi glede ratifikacije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem opozorila, da Slovenija in Evropska unija ne smeta pristati na njegove določbe, ki predvidevajo ustanovitev t.i. nadsodišč, ki bi mimo rednega sodnega sistema odločala o sporih med vpletenimi v investicijske naložbe. Ob tem se pojavlja niz spornih postavk in neodgovorjenih vprašanj; določbe sporazuma o delu teh razsodišč pa pomenijo privilegiranje tujih investitorjev, ki bi nasproti domačih lahko obšli nacionalno zakonodajo, vprašljiva je neodvisnost razsodnikov ter pripadajoče pravice iz naslova razsodišč, ki v največji meri pripadajo tujim investitorjem.

Spomnimo, da se je Evropska unija s podobno razpravo glede tovrstnih nadnacionalnih mehanizmov že nedavno srečala; pri razpravi o sporazumu CETA, ko so določbe o uvedbi arbitražnega nadnacionalnega mehanizma pri določenih državah članicah Evropske unije – tudi Sloveniji – sprožile zadržke, kar je navsezadnje botrovalo temu, da je sporazum CETA danes le v začasni uporabi, njegovo skladnost z evropskim pravnim redom pa presoja Sodišče EU. Slovenije je vseskozi zastopala stališče, da naj se novih sporazumov s tako vsebino ne podpisuje, dokler se o njihovi skladnosti ne izreče Sodišče EU.

Poslanska skupina Socialnih demokratov je zaradi predloga spremembe slovenskega stališča v zvezi s tem sporazumom zahtevala koalicijsko usklajevanje. Predlog stališča RS namreč nakazuje, da naša država – kljub zadržkom do spornih določb glede naložbenih razsodišč – umakne pridržek na podpis sporazuma. Na današnjem Odboru za gospodarstvo je tako poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot jasno povedala, da Vlada RS nima mandata, da bi kakršnekoli spremembe stališč glede tako pomembnih zadev sprejemala brez soglasja parlamenta in da bi tovrstna praksa pomenila velik odmik od predhodnih stališč Slovenije. Prav tako je poudarila, da gre v primeru sporazumov s Singapurjem za dva ločena sporazuma: prvi govori o prosti trgovini, drugi pa o zaščiti naložb, in le o slednjem – naložbenem – je danes odločal odbor. Prav naložbeni sporazum pa je po mnenju poslanke tisti, ki terja največjo pozornost, saj njegove določbe tujim podjetnikom omogočajo tožiti države pred posebnimi tribunali, tako da se izogne nacionalni zakonodaji in sodiščem.

»Pri predlogu stališča Slovenije, ki sicer sledi politiki potrjeni v Državnem zboru, se morata v obzir vzeti dve ključni povedi tega sporazuma, ki po našem mnenju ne bi smeli biti vključeni v stališče naše države. Ne smemo si namreč dovoliti, da se zaradi nekaj samo navideznih sprememb spravimo v pozicijo, ko bodo drugi lahko odločali o investicijskih sporih, ki se dogajajo našim ljudem, na naših tleh, da bomo imeli razsodišča, ustanovljena brez osnovnih meril demokratičnosti in neodvisnosti sodstva v Evropski uniji«, je bila jasna poslanka.

Ob tem je izpostavila tudi smiselnost, če ne že nujnost, da tako Slovenija kot tudi Evropska unija v prid zaščite njunih interesov, s tem pa interesov vseh njunih ljudi – vztrajata da se o skladnosti tovrstnih razsodišč najprej izreče Evropsko sodišče. »Le tako bomo na jasnem, sedaj in navsezadnje tudi v primeru Ceta, ali so takšna sodišča sploh v skladu s pravom EU«, dodaja Hotova.

Socialni demokrati tako kljub drugačni, »popustljivejši« drži naše države vztrajamo pri jasnem zadržku pri sprejemanju tega, ali ostalih investicijskih sporazumih, ki bi lahko škodovali našim, pa tudi evropskim interesom.

Kandidat Socialnih demokratov za koprskega župana Marijan Križman

/in , /by

Kandidat Socialnih demokratov za župana Občine Koper bo predsednik lokalnega odbora stranke Marijan Križman, ki je prepričan, da je v Kopru čas za spremembe. Med ključnimi točkami programa je nekdanji poslanec na predstavitveni novinarski konferenci izpostavil skrb za ranljivejše družbene skupine, gradnjo varovanih stanovanj in povečanje pomoči pri samooskrbi ter sprejem občinskega prostorskega načrta, “da bodo vsi vedeli, kaj se bo v tej občini gradilo in kje se bo gradilo”.

Županski kandidat SD je izpostavil še skrb za prebivalstvo podeželja, revitalizacijo starega mestnega jedra Kopra prek nižjih cen najemnin in obnovo osnovne infrastrukture, soodločanje občanov o proračunu prek instrumenta participativnega proračuna, namenjanje več denarja humanitarnim društvom in organizacijam ter enakomerno podporo vsem lokalnim športnikom in športnim klubom.

Za Križmana je tudi pomembno ponovno omogočiti demokratične razprave, ustvariti primerne pogoje za razvoj obrtništva in podjetništva ter zmanjšanje ladijskega hrupa in emisij iz koprskega pristanišča.

Koprski Socialni demokrati se na lokalne volitve podajajo pod geslom Koper enakih možnosti, na kandidatni listi za občinski svet bo 24 kandidatov, od tega 13 žensk. Križman je ob tem ocenil, da “imamo izkušene in mlade ljudi, s katerimi smo pripravljeni realizirati svoj program”.

Križman na novembrskih lokalnih volitvah za SD pričakuje “zmagoviti” rezultat oz. takšno število občinskih svetnikov, “da se bo v občinskem svetu Mestne občine Koper vzpostavila demokracija in odločanje s pogovorom, ne s tipkalnim orkestrom”. Je pa županski kandidat SD priznal, da je bilo težko najti kandidate, saj “se niso ljudje pripravljeni izpostaviti pod takimi pogoji, kot vladajo v Mestni občini Koper za časa volilne kampanje”.

Kongres SD izvolil novo vodstvo stranke in sprejel deklaracijo za boljšo Evropsko unijo

/in , /by

Na 11. volilnem Kongresu Socialnih demokratov v Bukovici pri Novi Gorici so delegatke in delegate izvolili novo vodstvo ter članstvo v Predsedstvu in nadzornem odboru stranke. Na kongresu so najprej sprejeli spremembe statuta, kjer je bila ena od vidnih sprememb razširitev podpredsedniških mest iz dveh na štiri.

Kongres je potrdil tudi deklaracijo Socialnih demokratov “Za solidarno Evropsko unijo, za Evropo za ljudi”, kjer smo izpostavili nekaj zavez glede prihodnosti EU, ki se med drugim nanašajo na razmerje med delom in kapitalom, demografske izzive ter boj proti nacionalizmu in skrajnim politikam.

Delegati kongresa so dosedanjemu predsedniku stranke mag. Dejanu Židanu podelili drugi mandat na čelu stranke, in sicer z 253 glasovi za in štirimi proti. Za podpredsednike so izvolili Matjaža Nemca, dr. Jerneja Pikala, Andrejo Katič in Tanjo Fajon. Nov mandat so podelili tudi glavnemu tajniku stranke mag. Dejanu Levaniču.

Novoizvoljeno vodstvo je po Židanovih besedah dobilo pomembno nalogo, da z vsem svojim znanjem in energijo ter spoštovanjem do ljudi, države in socialne demokracije trdo delajo naslednja štiri leta. “Ne morem trditi, da bodo vse naše odločitve optimalne in da nikoli ne bo zmote, saj smo ljudje. Trdim pa odgovorno, da bomo energijo in znanje usmerili v to, da počnemo koristne stvari, da počnemo to, kar socialna demokracija počne že sto let,” je poudaril novoizvoljeni predsednik SD.

V svojem nagovoru na Kongresu SD je predsednik Židan poudaril, da so pričakovanja ljudi do SD včasih večja, kot jih odraža moč stranke. A to nas po njegovih navedbah ne ustavi, ampak krepi, zato smo dolžni, da smo v prihodnje še močnejši. Stranko SD je, kot pravi sam, profesionaliziral in tudi okrepil z novimi ljudmi, ki “želimo tvorno sodelovati pri ustvarjanju pogojev za boljše življenje slehernega človeka v Sloveniji”.

Izpostavil je, da “se Socialni demokrati ne skrivamo za lažnimi predvolilnimi obljubami in ne podpiramo le všečnih ukrepov, nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge”. Prav tako smo po njegovih besedah stranka, ki se nikoli ne bo poimenovala po eni osebi, saj za to ni potrebe, ker nas oblikujejo ideje in vrednoste, ki so starejše od sto let.

V Predsedstvo stranke so bili izvoljeni:

Uroš Jauševec

Jan Škoberne

dr. Patrick Vlačič

Samer Khalil

dr. Jernej Štromajer

Tadej Beočanin

mag. Marko Koprivc

Primož Brvar

dr. Aleksander Jevšek

Rok Židanik

mag. Mojca Kleva Kekuš

Sonja Lokar

dr. Ljubica Jelušič

Nuša Gajšek

mag. Damjana Karlo

dr. Dominika Švarc Pipan

Mija Javornik

mag. Meira Hot

Neva Grašič

mag. Tanja Strniša

 

V Nadzorni odbor stranke so bili izvoljeni:

Jure Meglič – predsednik nadzornega odbora

Eva Žunkovič

Petra Culetto

Maja Dobnik

Žiga Štajnbaher

Tomaž Horvat

Drago Mahorko

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Fotogalerija 11. Kongresa Socialnih demokratov

Kongres SD voli novo vodstvo stranke in sprejema deklaracijo “Za solidarno EU, Evropo za ljudi”

/in , /by

Na 11. volilnem Kongresu Socialnih demokratov v Bukovici pri Novi Gorici 280 delegatk in delegatov voli novo vodstvo stranke. Za nadaljnje vodenje stranke SD kandidira Dejan Židan.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han pričakuje zanimiv, pester in demokratičen kongres. Prepričan je, da se bo kresalo veliko mnenj in pogledov. “Pomembno pa je, da bo po koncu kongresa socialna demokracija šla naprej povezana in močnejša,” je dejal Han pred začetkom kongresa, ki tudi ne pričakuje drugih kandidatur za predsednika stranke. Židan je namreč edini kandidat za vodenje socialne demokracije. Stranka je ponovno ponovno oživela, je prepričan Han, ki meni, da je prav, da je ekipa čim širša, saj nova znanja in ideje vedno koristijo tako stranki kot ljudem. Po oceni Židana so tako med kandidati za podpredsednike kot za predsedstvo zelo močni ljudje.

Evropsko poslanko Tanjo Fajon bosta za podpredsedniški mesti izzvali ministrica za pravosodje Andreja Katič in državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk. Vse tri računajo na izvolitev, ker da so močne kandidatke z vidnejšimi vlogami v stranki. Za podpredsednika stranke kandidirata poslanec SD Matjaž Nemec in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

Govor predsednika Dejana Židana:

Drage prijateljice, dragi prijatelji,

tovarišice, tovariši,

dragi visoki gostje in prijatelji iz tujine,

Izjemno sem vesel, da smo danes v Volčji Dragi, blizu Nove Gorice. Tukaj se počutim odlično. Smo v krajih, kjer ima socialna demokracija posebno mesto. Ima svojo zgodovino in ima svojo prihodnost.

Duh socialne demokracije v teh krajih je duh svobodne Primorske. Duh borbe in duh zmage. Gradnik socialne demokracije v teh krajih so pokončne glave njenih ljudi. Zanos preživetja, prizadevanja in ustvarjanja.

Gibanje socialne demokracije ima temelje v revoluciji in evoluciji. To gibanje je osvobajalo delavce od kapitala, dalo je volilno pravico in enakopravnost žensk, uvedlo minimalno plačilo,  gradilo socialno blaginjo.

Vse kar je zgodovina te socialdemokracije, nas lahko navdaja s ponosom in z močjo, da premagamo izzive pred nami. To dolgujemo tej veliki ideji, ki jo imamo zapisano v našem imenu. Čutim to energijo. Primorska bo ponovno rdeča, kot bodo rdeča druga mesta in občine po Sloveniji in kmalu tudi Evropa.

Dovolite mi, da se, dragi Matjaž Nemec z ekipo, najprej lepo zahvalim za gostoljubje in organizacijo kongresa ter nam vsem zaželim vse dobro danes.

Drage delegatke, dragi delegati,

pred vami sem stal januarja 2015 z besedami, da je ta kongres nov začetek. Nov začetek za ponoven vzpon socialne demokracije v Sloveniji. Opravljeno je bilo veliko delo.

Na junijskih predčasnih volitvah v Državni zbor smo Socialni demokrati močno izboljšali rezultat iz leta 2014. Podprlo nas je 88.542 ljudi, prejeli smo skoraj 70% več glasov kot na volitvah 2014, kar je največji skok glasov med vsemi parlamentarnimi strankami.

Imamo uravnoteženo generacijsko podporo, smo med strankami z najvišjim deležem visoko izobraženih volivcev. Uravnotežen delež podpore med srednje izobraženimi še vedno kaže na značaj delavske stranke. Zaupa nam višji delež ženskih volivk in to zaupanje moramo upravičiti.

Število poslank in poslancev smo povečali za štiri, s pridružitvijo dr. Milana Brgleza pa ima poslanska skupina socialnih demokratov enajst poslank in poslancev. Zaradi svojih izkušenj in prizadevanj je poslanska skupina steber delovanja v Državnem zboru. Na tem mestu zato zahvala vodji naše poslanske skupine Matjažu Hanu in cenjeni ekipi poslank in poslancev Socialnih demokratov.

Pričakovanja ljudi do nas so bila vedno velika. Na trenutke večja, kot jih je odražala napa realna politična moč. A to nas ni ustavilo, še več, okrepili smo moč socialne demokracije in dogradili strankino sposobnost, da moč velikega števila izjemnih ljudi, ki jih ima v svojih vrstah, pretvarja v politična dejanja.

Socialni demokrati smo tisti, ki smo vedno tukaj za dobrobit ljudi. Ko je potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost, za okrevanje in nenazadnje, za rast. Ne skrivamo se za lažnimi predvolilnimi obljubami in na koncu ne podpiramo le všečne ukrepe, ko nam to ustreza za nabiranje političnih točk.

Socialni demokrati nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge. Z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme. Vemo, da je mogoče resnične premike v družbi delati le z vztrajnostjo, s trdim delom in povezovanjem.

Prenavljamo in krepimo se z novo energijo, ki v našo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje. Zdi se mi, da v stranki in okoli nas vre od ustvarjalnosti in tovariškega zagona, aktivni so naši forumi, glas posameznega člana je spoštovan in slišan. Novim idejam in ljudem, ki so pripravljeni delati za skupno dobro izražam prisrčno dobrodošlico.

Spoštovani,

tudi danes sem trdno prepričan, da je bila odločitev pred štirimi leti o vstopu v koalicijo pravilna. Na tvorno delovanje v pretekli vladi smo lahko Socialni demokrati upravičeno ponosni.

Uspelo nam je ubraniti socialno državo, med drugim povečati zaposlenost ter znižati brezposelnost, še posebej med mladimi, zvišali smo minimalno plačo, zagotovili stabilnost pokojninskega sistema in povečali najnižje pokojnine, ohranili kakovostno in dostopno izobraževanje, uveljavili energetsko in prehransko neodvisnost, izboljšali sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotovili stabilnost slovenskega kmetijstva in boljšega upravljanja z državnimi gozdovi ter soustvarili druge razvojne ukrepe, ki že dajejo rezultate.

Kar smo obljubili in zapisali v koalicijsko pogodbo, smo uresničili. Zato ima danes Slovenija gospodarsko rast. To je plod stabilnosti, ki smo jo znali zagotoviti in zavarovati s svojimi odločitvami.

Kljub temu pa se med ljudmi krepi občutek nepravičnosti in neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi. Boj proti neenakostim smo si zato Socialni demokrati zadali kot našo najpomembnejšo usmeritev in šli samozavestno na zadnje državnozborske volitve.

Pod vodstvom dr. Particka Vlačiča smo v začetku leta pripravili programski proces, ki je Slovenijo usmerilna pot, po kateri bi v osmih letih dosegla razvojni preboj. Vsem, ki so v tem procesu prispevali svoja mnenja, predloge in ideje se iskreno zahvaljujem.

Socialni demokrati smo pred in tudi po volitvah dali jasen signal o nesodelovanju z radikalno desnico in pri tem nismo bili osamljeni. Socialni demokrati ne bomo nikoli del skupine, ki za dosego svojih parcialnih ciljev v naši družbi širi strah in razdor, hkrati pa v lažnih novicah in diskreditaciji prepoznavajo legitimne modele lastnega političnega boja.

Drugouvrščena stranka LMŠ s predsednikom Marjanom Šarcem nas je povabila, da skupaj sestavimo koalicijo levosredinskih strank. Naš del odgovornosti za boljšo prihodnost Slovenije in vseh njenih ljudi smo bili pripravljeni prevzeti. Temelj te odločitve je koalicijski sporazum, ki smo mu uspeli dati močan socialdemokratski pečat.

Prevzeli smo tri pomembna ministrstva, ki so temelj vrednostnega sistema naše države ter mesto predsednika Državnega zbora. Preko teh resorjev nam je bila dana priložnost, da uresničimo temelje naših prizadevanj: odprava družbene neenakosti, še posebej v pravosodju, nov zagon kulture in vseh njenih ustvarjalnih moči ter napredno javno šolstvo, za več znanja in inovativnega razvoja Slovenije.

Pri izvajanju naših ukrepov bomo upoštevali zelo preprosto merilo: ali naše politike prinašajo boljše življenje vsakomur, tudi najbolj ranljivim in manjšinam? Imamo znanje. Imamo sposobne ljudi. Načelne sodelavke in sodelavce. Potrebujemo pa tudi Vas, da se borite skupaj z nami.

Spoštovane, spoštovani,

dovolite mi, da spregovorim še o eni temi, ki je zame osebno izjemno pomembna. Ta teden smo praznovali 41 obletnico združitve tedanje Vzhodne in Zahodne Nemčije. Projekt združevanja je bil projekt, ki je širil upanje po celi Evropi, hodil je skupaj z narodnimi preporodi. Takrat je svojo državo dobila tudi Slovenija.

Današnja Nemčija velja za branik evropske ideje, zagovornico multilateralizma, je sila, ki predstavlja gospodarsko jedro EU. Vendar danes v Nemčiji obstajajo tudi druge realnosti. Narašča populizem, ki zbuja strah, sovražni govor, ksenofobija, evroskepticizem, nespoštovanje dogovorov s strani avtoritarnih voditeljev…

Svet se več ne združuje, ampak se razdružuje. Padli berlinski zid so nadomestili mnogi novi: na mejah EU proti beguncem iz Afrike in Bližnjega vzhoda, tudi v Sloveniji, zidovi v naših skupnostih, zidovi v naših glavah. Ljudje izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov.

Socialna demokracija nosi zgodovinsko odgovornost, da obudi in vodi sodelovanje vseh naprednih sil v politiki in civilni družbi, ki bodo Evropsko unijo še naprej razvijale kot svobodno, pravično in solidarno skupnost. Vsaka drugačna pot namreč pelje v zaton razuma in obrat k temni plati evropske zgodovine.

Preveč je stopicanja na mestu, premalo poguma in smelosti, da začnemo reševati ključne izzive s katerimi se Evropa trenutno spopada. Sporočam, da je glas socialne demokracije glas za boljšo Evropo – Evropo za ljudi. Sporočam, da smo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, sposobni voditi, sodelovati.

Zato danes Socialni demokrati javno napovedujemo podporo Fransu Timmermansu, prvemu podpredsedniku Evropske komisije, za ‘spitzenkandidata’ Evropskih socialistov in socialdemokratov (PES) za predsednika Evropske komisije. Frans je moj velik prijatelj, pravi Evropejec, ki deli moje iskreno prepričanje: cilj napredne Evrope nas lahko poveže močneje, kot nas ločujejo razlike med nami.

Dragi zbrani,

na prihajajoče lokalne volitve gremo Socialni demokrati z ambicijo, da ponovno zrastemo. Naši kandidati in kandidatke za vodenje občin so osebe, ki navdihujejo, imajo energijo in znanje. Naša prizadevanja ostajajo enaka – da v vsem kar delamo in kakor živimo, gradimo boljšo in lepšo skupnost. To je socialna demokracija. Ideja o družbi, ki daje možnosti in koristi vsem ljudem. Ideja o Sloveniji enakih možnosti. Vesel sem, da smo na tej poti skupaj.

Drage prijateljice, dragi prijatelji,

Če sem danes kakšno pomembno misel izpustil, mi prosim oprostite. Ampak več kot 120 let stari stranki, ki iz srca ve in verjame kaj dela, čisto vsega pravzaprav ni treba povedati in ni treba zapisati.

Danes pred vami ponovno stojim kot kandidat za predsednika stranke, s preprostim ciljem. To, kar nosim v srcu, želim deliti z vami. Vesel bom vašega ponovnega zaupanja.

Srečno Socialna demokracija in srečno Slovenija!

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Socialni demokrati želimo solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi!

/in , , /by

V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.

“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.

“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.

“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.

Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.

“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

/in , /by

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Dr. Jernej Štromajer ob začetku novega študijskega leta: Knjige v roke!

/in , /by

Nikoli ni odveč ponoviti znamenitega citata Bertolda Brechta: »Knjiga je orožje – vzemi jo v roke!« To posebej velja za 1. oktober, ko skozi vrata fakultetnih predavalnic vstopa nova generacija bruck in brucev ter seveda študentke in študentje višjih letnikov. Kot smo ugotavljali minuli petek, ko je po vsej Evropi potekala noč raziskovalcev, dogodek, v okviru katerega so raziskovalne inštitucije, od inštitutov do univerz, javnosti predstavljale svoje raziskovalno delo in dosežke, je družba znanja edina pot do uspeha tako družbe kot posameznikov. Knjiga in učenost sta najmočnejše orožje, s katerim se lahko opremimo za soočenje z izzivi življenja v prihodnosti.

V Sloveniji smo lahko ponosni, da premoremo toliko pameti, da se zavedamo, da mora biti dostop do izobrazbe v javnem interesu družbe. Ni namreč pravično, da zaradi svojega socialnega statusa kdo ne bi imel možnosti študirati.

Da o tem, da si kot majhna država in družba tudi ne moremo in ne smemo privoščiti, da bi izgubili kateregakoli nadarjenega bodočega študenta, sploh ne izgubljam besed. S koalicijskim sporazumom smo si zadali več ambicioznih ciljev, ki se dotikajo kakovosti študija in življenja študentov. Povečali bomo sredstva za izobraževanje, posebno pozornost bomo namenili tudi potrebi po kroženju možganov. Prav je, da se čim več študentov odloča za izmenjavo in/ali študij v tujini, vendar jim moramo nato omogočiti tudi nemoteno vrnitev domov.

Vsem, ki se danes prvič podajate na fakultete, ni odveč povedati: danes je prvi dan preostanka vašega življenja. Študentsko življenje je nepozabna in enkratna izkušnja. Zajemite jo s polno žlico.

S tem seveda ne mislim (le) na obštudijske dejavnosti, ampak na priložnost, ki vam jo nudi obiskovanje hrama učenosti. Vaši profesorji so ljudje, ki vas bodo s prenašanjem svojega znanja pozitivno zaznamovali za vse življenje. Debatirajte, sprašujte, bodite kritični. Vse to počnite argumentirano. Na univerzi ni prostora za debate po načelu rekla-kazala; to je kraj za akademsko razpravo, podkrepljeno z dejstvi in znanstvenimi viri.

S študijem boste pridobili novo znanje, vendar ne pozabite: učimo in izobražujemo se predvsem za življenje. Pridobljenega znanja vam nihče nikoli in nikakor ne bo mogel odvzeti. Znanje bo najmočnejše in najboljše orožje, ki ga boste lahko uporabili v življenju.

Zato čimprej vzemite knjige v roke – in srečno!

dr. Jernej Štromajer,

državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

Komentar Tanje Fajon: O povezovanju in Evropi za ljudi

/in , , , /by

Teden dni nas loči od 11. Kongresa Socialnih demokratov, ki bo potekal prihodnjo soboto, 6. oktobra, v Bukovici pri Novi Gorici in na katerem bomo ne le izvolili novo vodstvo stranke, temveč potrdili vsebine, ki bodo naše vodilo v prihajajočih letih. Ena od njih bo tudi (mednarodno) povezovanje in sodelovanje, ki jo simbolično nakazuje tudi izbira kraja našega srečanja.

Veselim se javnega posveta s kolegicami kolegi o prihodnosti Evrope, ki ga bomo izvedli dan pred kongresom, v petek, 5. oktobra, na Bevkovem trgu v Novi Gorici (s pričetkom ob 18. uri). V pogovoru bodo sodelovali tudi mag. Mojca Kleva Kekuš, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Jernej Pikalo, dr. Patrick Vlačič, Matjaž Nemec in Neva Grašič. Prepričana sem, da bomo ravno od ljudi lahko veliko izvedeli o potrebah, željah in pričakovanjih, ki jim moramo prisluhniti in jih tudi upoštevati.

Kot podpredsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka se pri svojem delu posvečam pretežno vprašanjem, ki se dotikajo temeljnih vrednot in pravic in prihodnjega ustroja Evropske unije. Ta je, kot posledica različnih kriz – finančne, gospodarske, migrantske, izstopa Združenega kraljestva … trenutno na točki porušenega političnega pa tudi družbenega ravnovesja. Evropska identiteta izgublja svojo moč, obstoječe institucije in politike ljudem ne doma ne v EU ne zagotavljajo več zadostne ravni ekonomskega in socialnega blagostanja in varnosti.

Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, predvsem desničarskih, ki zmagujejo zaradi učinkovitega naslavljanja civilne družbe in z (tudi) zato lažjim preoblikovanjem domačih in EU demokratskih  institucij in politik. Tradicionalne stranke levega in desnega centra, ki skušamo obdržati podporo samo z delom preko institucij, sočasno izgubljamo podporo. A še vedno ni prepozno, da z učinkovitim razmislekom in konkretnimi aktivnostmi Evropi vrnemo ugled, državljanom pa zagotovilo za dostojno življenje.

V pripravah na kongres sem zato z velikim zanimanjem prebirala mnenja in pobude naših članov, kot posebno spodbudo za razmislek bralcem pa v tem zapisu omenjam komentarje naše Sonje Lokar. Odpira prava vprašanja, ki bodo zelo pomembna tudi pri pripravi na prihajajoče evropske volitve.

Bistvo našega prihodnjega delovanja, namenjenega izboljšanju življenja prav vsakega posameznika, je v povezanosti. Povezani so Orbanovi podporniki, ki vizijo Evrope vidijo in tudi že skušajo oblikovati kot nekakšno zvezo avtokratskih držav.

Povezani so tudi Macronovi liberalci, ki ponujajo svojo »močno« Evropsko unijo – zvezo večjih in  bogatejših. Četudi z različnimi interesi in razlogi, se v ključnih trenutkih med seboj znajo podpreti tudi različne evropske radikalne stranke. Če socialni demokrati ne želimo jahati na repu in biti poraženi, je skrajni čas, da prevzamemo iniciativo in za prihajajoče volitve ponudimo svojo alternativo.

Ker nobena stranka ne more sama zadržati pogrezanja v desni avtokratizem, Sonja Lokar razmišlja o povezavi zmernih ljudi v strankah, ki se opredeljujejo kot demokratične, v sindikatih in napredni civilni družbi, kar bi dosegli s pobudo in aktivnostmi SD preko Stranke evropskih socialistov – PES.

Na Kongresu PES, ki bo na začetku decembra v Lizboni, bi tako lahko predlagali, da se opredelijo ključna vprašanja, pomembna za ljudi, in podajo jasni predlogi rešitev, vključno z analizo podanih rešitev potencialnih zaveznikov, ter nakažejo možni kompromisi, ki bi bili izhodišče za razpravo o takšnem možnem konsenzu. Tako opredeljene teme bi bile podlaga za nacionalne kampanje pred evropskimi volitvami, ki bodo konec maja 2019.

Kandidat, ki ga bo PES kandidirala za predsednika Evropske komisije, bi moral biti sposoben koordinirati, povezovati in evropsko javnost seznanjati s potekom in rezultati te kampanje. In kar je še pomembno, in v čemer se zelo strinjam z mnenjem naše kolegice, izogniti bi se bilo treba razpravi o  reorganizaciji EU, njenih struktur in organov. Ta vprašanja so ljudem preveč oddaljena, preveč tehnična in zato nezanimiva.

Veliko učinkovitejši bomo, če si bomo postavili realne cilje v odgovorih na konkretna vprašanja, kot so denimo:

Je EU sposobna omejiti imperialistično ropanje, uničevanje planeta in njegovih naravnih in človeških virov, kar zdaj vodi v nove  ekološke katastrofe, nove  blokovske delitve, globalne trgovinske in lokalne vojne, posledično pa v migracije in begunstvo?

Kako bomo dosegli prerazdelitev med delom in kapitalom, da bodo omogočeni vzdržen razvoj, dostojno delo, socialna varnost in vključenost vseh prebivalcev EU?

Kako se bomo učinkoviteje spopadli z izzivom starajoče se Evrope in njegovimi posledicami?

Kako bomo upravljali migracije delavcev in humano poskrbeli za begunce in azilante?

Kako bomo zagotavljali resnično enakost med spoloma in pravice vsem manjšinam?

Kako bomo vzpostavili kredibilen medijski prostor, ki bo svoboden in profesionalen, kako se bomo spopadli z naraščajočim sovražnim govorom in lažnimi novicami?

Kako bomo tudi na evropski ravni dosegli spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev?

Mislim, da je napisano lahko dobra iztočnica za naše srečanje v Novi Gorici. Obetam si zanimive razprave in veliko svežih idej. Se vidimo inn Samo Dobro.

Tanja Fajon,

podpredsednica SD in evropska poslanska SD/S&D

Soniboj Knežak: “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu.”

/in , /by

Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora razpravljajo o predlogih ukrepov na gospodarskem področju, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade. Stališče Poslanske skupine SD je na seji predstavil poslanec Soniboj Knežak, ki je med drugim izpostavil, da se vlada zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko, zato bo k uresničevanju ciljev zagotovo pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Po besedah Knežaka je razprava z vsemi socialnimi partnerji edina prava pot o tej temi. “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu in umirili razpravo,” je med drugim poudaril Knežak na seji DZ.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Soniboj Knežak:

Nekatere vsebine koalicijske pogodbe o načrtovanih spremembah na davčnem področju so razburile posameznike in medije. Omenjene spremembe sicer temeljijo na priporočilih OECD in sledijo splošno sprejeti ugotovitvi, da so slovenski davki na dohodke iz dela visoki, na dohodke iz kapitala pa podpovprečni. Ozračje pa so dokončno razgrele razburjene izjave oziroma tako imenovane “provokacije” nekaterih podpornikov sprememb, ki so v določenih ljudeh vzbudile nelagodje.

Iz burnih polemik, ki so se razvile v javnosti na to temo, je bilo razvidno zlasti eno: predstavniki kapitala in gospodarstva skrbno pazijo na svoje interese in ne zamujajo priložnosti, da bi jih zavarovali. Njihovi komunikacijski strategi so lahko ponosni nase: še preden je vlada nastopila mandat in začela z reševanjem številnih odprtih vprašanj, jim je uspelo s spretnim medijskim odzivom svojo agendo spraviti visoko na lestvico prioritet.

Za to potezo jim je moč s tega zornega kota le čestitati; dokazali so, da znajo kovati železo, ko je vroče. Socialni demokrati si lahko le želimo, da bi tudi predstavniki drugih družbenih skupin zmogli tako učinkovito zastopati svoje interese.

Javne polemike so rodile tudi politične posledice. Desna opozicija je zagrabila priložnost: načrtovane ukrepe je označila za “škodljive in uničujoče”, jim pripela etikete “napadov in ogrožanja slovenskega gospodarstva” in v silni skrbi za “blaginjo vseh državljanov” zahtevala razpravo v Državnem zboru.

Pričakovati je, da nam bodo danes skušali svetovati o plahih pticah in nizkih davkih, računali povprečja, strašili z Venezuelo ali pa nas vsaj primerjali z državami, v družbi katerih si ne želimo biti – razen seveda, če so bili včeraj iskreni v svojem strinjanju, da moramo bolj izbirati besede, v svojih izjavah in dejanjih pa manj provocirati.

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov, ki podpiramo načrtovano smer ukrepov v koalicijskem sporazumu, moramo v tej razpravi izpostaviti tisto, kar je v mnogočem pokazala že bolj poglobljena javna razprava – potem, ko so se žolčne provokacije in histerične reakcije umaknile številkam, analizam, pojasnilom in primerjavam.

Zagotoviti moramo – kot je pokazala tudi javna razprava – da ljudje v Sloveniji spoštujemo podjetniško mentaliteto; da cenimo pogum, odločnost in odličnost ter da nihče nima namenov škodovati tistim, ki s svojim trudom in tveganjem poganjajo gospodarsko rast in odpirajo delovna mesta. To smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov dokazali tudi s svojim nedavnim obiskom celjskega mednarodnega sejma, ko smo prisluhnili predlogom in se vključili v razpravo. Tudi danes moramo ponoviti, da je prava pot za razprave o tej temi socialni dialog.

Kljub nepotrebnim provokacijam tudi ni potrebe po demonstrativnih računovodskih operacijah! Davčne spremembe se namreč – kot je v zadnjih letih postala uveljavljena praksa – sprejemajo po opravljenem dialogu z vsemi deležniki.  Za stabilno gospodarsko okolje bomo vsi storili največ, če bomo prisluhnili in umirili razpravo. “Večja predvidljivost, manj negotovosti!” – to je bila glavna zahteva predstavnikov gospodarstva.

“Več gotovosti” si želijo tudi tisoči delavcev v nestabilnih zaposlitvah. Tudi zanje v koalicijski pogodbi načrtujemo spremembe. Skozi dialog in usklajene pakete rešitev je mogoče izboljšati razmere za vse.

Včerajšnja razprava na odboru je jasno pokazala, da je vsem v interesu predvidljivost ter da si vsi želimo dialoga, ki bo privedel do usklajenega paketa ukrepov, s katerim bomo v slovensko gospodarsko okolje lahko vnesli več gotovosti in predvidljivosti ter ohranili vzpodbude za tiste, ki želijo biti doma v tem okolju ter v njem uspeti na svetovnih trgih.

To ne pomeni, da bi morali odstopati od zapisanega v koalicijskem sporazumu, kot je terjal predlog priporočil; a zavedajmo se tudi, da se v vsako koalicijsko pogodbo zapisuje cilje, ne ovir! In na koncu, vsi skupaj moramo ugotoviti, da postajamo zrela država: da ljudje politiko in politike jemljejo resno, četudi se politika kdaj ne.

Brglez: Slovenija z vztrajno in aktivno podporo Republiki Makedoniji na poti v evroatlantske integracije

/in , , /by

Republika Slovenija je imela v več kot četrt stoletja dolgem samostojnem življenju priložnost že dodobra spoznati pravice in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v mednarodni skupnosti. Če na sodobne mednarodne odnose pogledamo z bolj realistične perspektive, potem je strateški položaj Republike Slovenije pri zunanjepolitičnem udejstvovanju nesporno območno in področno zamejen. Od leta 2004 ga izrazito definira članstvo v dveh ključnih evroatlantskih integracijah, ki je znatno predrugačilo naše zunanjepolitične možnosti ter hkrati pričakovanja drugih do nas.

Že v postopku pridruževanja EU in zvezi Nato je naša država kot svoj ključni zunanjepolitični interes nakazala območje Zahodnega Balkana. Ta interes je sovpadal s pričakovanji evropskih institucij in mnogih držav članic, da bo Slovenija tista »brv« do Zahodnega Balkana, preko katere bo potekal prenos evropskih vrednot, znanja in izkušenj s ciljem jasne perspektive članstva za države iz te regije. To strateško usmeritev naše zunanje politike smo potrdili v Deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2015. Slednja tako določa, da je med prednostnimi področji in območji izvajanja ciljev zunanje politike Slovenije »nadgradnja slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu, dejavna podpora širitvi Evropske unije in Nata ob izpolnjevanju pogojev, zlasti vladavine prava.«

Da je Slovenija cenjena in uspešna mentorica državam Zahodnega Balkana potrjujeta npr. včlanitev Črne gore v Nato junija lani ter zadnji napredek Republike Makedonije pri vključevanju v EU in Nato. Slednjo je od evropskih integracij ter dokončanja demokratične tranzicije vse od razglasitve njene samostojnosti leta 1991 ločeval nerešen spor o imenu z Grčijo. Zaradi imena Republika Makedonija, ki si ga je država nadela ob osamosvojitvi, je bila npr. v OZN sprejeta pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, medtem ko je bil proces vstopanja v druge integracije, katerih članica je tudi Grčija, v preteklosti večkrat blokiran. In to navkljub temu, da je Republika Makedonija leta 2012 celo dobila tožbo pred Meddržavnim sodiščem proti Grčiji zaradi grške blokade vstopa v Nato leta 2008 v nasprotju z začasnim sporazumom iz leta 1995.

17. junija 2018 sta makedonski in grški zunanji minister podpisala sporazum, ki spor o imenu rešuje s preimenovanjem Republike Makedonije v Severna Makedonija. Rešitev so pozdravili visoki predstavniki OZN, EU in Nata ter številnih držav, vključno z Republiko Slovenijo, kot korak k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama ter pot k miru in stabilnosti na celotnem Zahodnem Balkanu. Hkrati so visoki predstavniki EU in Nato jasno nakazali, da uveljavitev sporazuma za Republiko Makedonijo pomeni okoliščino za odločen napredek v približevanju tema organizacijama.

Tudi v primeru reševanja mednarodnih sporov po mirni poti velja, da noben spor ni docela rešen, dokler niso izpeljani vsi koraki, ki so potrebni za uresničevanje dogovora. Zato bo Slovenija svojo odgovorno vlogo mentorice opravila šele takrat, ko bo Republika Makedonija dobila enakopravno mesto v ključnih evroatlantskih integracijah. Slednje pomeni, da je vztrajna in aktivna podpora Slovenije ključna tudi oz. še posebej v fazi uresničevanja doseženega sporazuma z Grčijo. V primeru Republike Makedonije pot do te faze vodi preko potrditve sporazuma na referendumu, ki bo potekal to nedeljo, 30. septembra.

Republiko Makedonijo in njene državljane so pred odločanjem, ki je do neke mere podobno zgodovinsko kot referendumska odločitev volivk in volivcev 8. septembra 1991 za samostojnost Republike Makedonije, prišli podpret predstavniki mednarodnih organizacij, vključno z visoko predstavnico EU Federico Mogherini in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensem Stoltenbergom, predsednika avstrijske in nemške vlade ter številni drugi.

Le nekaj dni pred referendumom, v torek, 25. septembra, se bo na delovnem obisku v Republiki Makedoniji mudil tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Čeprav po svoji naravi delovni, je ta obisk izkaz tradicionalnih prijateljskih odnosov med državama in pomembna podpora dosedanjim aktivnostim vlade ter uradnim stališčem Republike Slovenije v evropskih institucijah.

Republika Slovenija je bila namreč ena izmed prvih držav, ki so Republiko Makedonijo priznale pod njenim ustavnim imenom. Medtem ko je naša država kot prva odprla veleposlaništvo v Skopju, je Republika Makedonija svoje prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo odprla prav v Ljubljani. Od takrat sta državi razvili tesne vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Slovenija od leta 2004 bilateralno ter v okviru pobud, kakršna sta Brdo-Brijuni proces ter Berlinski proces, politično, strokovno in tehnično podpira Republiko Makedonijo pri njenem včlanjevanju v EU in Nato. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju je leta 2007 in 2008 − podobno kot pri procesu vstopanja Črne gore v Nato − opravljalo vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata za Republiko Makedonijo. Republika Makedonija ima v Republiki Sloveniji vseskozi trdo podporo tudi v okviru EU, saj si slovenski predstavniki v Evropskem svetu, Svetu EU in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu aktivno prizadevajo za to, da bi Republiki Makedoniji bil omogočen čimprejšnji začetek pogajanj o članstvu v EU.

V zvezi z uresničevanjem sprejetega dogovora z Grčijo je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije 6. julija 2018 že pozdravilo ponovno ratifikacijo sporazuma med Grčijo in Republiko Makedonijo. 10. julija 2018 se je za širitev EU na Zahodni Balkan ob napredku v izgradnji zaupanja, kakršnega predstavlja doseženi dogovor o imenu med Grčijo in Republiko Makedonijo, na vrhu berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu zavzel tudi nekdanji predsednik slovenske vlade dr. Miroslav Cerar. Skladno s splošno usmerjevalno vlogo, ki je določena z Ustavo in Zakonom o zunanji politiki, lahko pričakujemo, da bo tudi Državni zbor v tem mandatu imel še priložnosti za izražanje javno-diplomatske podpore Republiki Makedoniji pod novim imenom.

Zato je tudi obisk predsednika DZ Dejana Židana, ki se bo v Skopju sestal z najvišjimi predstavniki makedonskih oblasti, prispevek k skladni, verodostojni in celostni zunanji politiki, h kateri smo se zavezali z deklaracijo in strategijo zunanje politike. Spričo pomembnih korakov za prihodnost Republike Makedonije ter evropske perspektive in miru v celotni regiji pa udejanja parafrazirano Einsteinovo krilatico, da so mentorji glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.

Dr. Milan Brglez,

poslanec SD in podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru RS

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!