Pisma ob policijski uri. Kritičen izbor misli članic in članov Socialnih demokratov.
Pregovorno vroča politična jesen se bo z decembrom prevesila v zimo, ki pa ne bo nič manj vroča. Vrhunec epidemije, več kot mesec dni trajajoči ukrepi, ki groznih statistik obolelih in umrlih ne zmanjšujejo, vse večje nezadovoljstvo, socialna in gospodarska bomba. Status quo nikakor ni mogoč.
Slovenija je prehlajena in ima virus. Nismo dovolj skrbeli za njeno in našo odpornost, socialno in demokratično, pod masko se topi njen človeški obraz v grimaso (imam asociacijo, a jo bom zamolčal). Pogosto rečejo, da upanje umre zadnje. Vprašal sem se: kdo ga bo dostojno pokopal, kajti dostojen pokop je civilizirano dejanje. Odgovorim kar sam: ko bo upanje umrlo, tudi civilizacije ne bo več in ne bo za kaj skrbeti in tudi nihče ne bo žaloval.
Zaradi vsega naštetega in zaradi nevarnosti, da nas v glavo zadane še več vladnih zidakov, je vsekakor nujno, da se čimprej oblikuje alternativa aktualni vladi. Preti nam, da se bo Slovenija zaradi vseh teh zidakov sesula kot hišica iz kart, kar nikakor ne bo kul.
V našem političnem prostoru danes žal ni potrpežljivosti, niti sočutja. Nekaj temu podobnega je zgolj nerazumna potuha predsednika republike predstavnikom slovenske vlade, ki se obnašajo nekonstruktivno in žaljivo, povrh vsega pa še slabo opravljajo svoje delo.
Vse na tem svetu ima svoj začetek, svoj vzrok, maternico, zemljo, iz katere raste. Brez poznavanja izvira ne moremo misliti naprej in vsaj približno načrtovati boljše družbe in iskati zaveznikov tam, kjer jih je mogoče najti. Tole je prvi premislek, ki ga delim z vami in se, rahlo ali čvrsteje, navezuje tako na slovensko politično stvarnost kot na izide ameriških volitev, vpliv brexita na vse nas in seveda na vlogo Madžarske v EU in v našem življenju.
Vsekakor bi bilo dobro pozvati vlado, da naj raje zagotovi dodatno financiranje že obstoječih javnih in drugih zavodov, ki se z obdobjem slovenske osamosvojitve ukvarjajo že nekaj časa in že hranijo nekatere ključne muzejske eksponate tega obdobja. Sredstva pa bi bilo smiselno usmeriti v digitalizacijo, odkupe muzealij in predvsem v večjo interaktivnost zbirk, ki bi tematiko približale večjemu številu, predvsem mlajših obiskovalcev.
Epidemija je ponudila okruten test sposobnosti političnega upravljanja s hudo krizo. Analiza mreže Women Political Leaders kaže, da so se pri vodenju po mnenju državljanov posebej izkazale ženske. Je to zaradi ženskega načina vodenja, ki kaže pripravljenost na posvetovanja, poslušanje, angažiranost in poziv javnosti, da se pridruži skupnim prizadevanjem.
Trenutni časi so preveč resni, da bi lahko nemo opazovali, kako se naša družba spreminja. V času, ko je umetnost ena od najbolj prizadetih panog krize s koronavirusom, bi umetniki potrebovali več razumevanja in podpore.
Neodločnost, nesposobnost in neinovativnost sta kriva, da se za nobenega otroka šola ne bo odprla v ponedeljek. Ker je najlažje vse zapreti. Malo težje pa se je potruditi, iskati alternative, poslušati pedagoško stroko in ne slepo slediti navodilom političnih ukazov kabinetov, ki sploh nimajo nobene veze z izobraževanjem.
Ko je posamezna življenjska oblika ali vrsta soočena z odločilno krizo, ko se njeni načini življenja, medsebojni odnosi ter odnosi do sveta narave ne obnesejo več, ko na videz nepremostljivi problemi ogrožajo njen obstoj, bo življenjska oblika bodisi izumrla ali pa bo z razvojnim skokom premostila dosedanje omejitve.
