Minister za kulturo Zoran Poznič je po treh mesecih na položaju za STA podal glavne točke, ki jih namerava z ekipo uresničiti do konca leta. Tik pred sprejemom na vladi je t.i. zakon o kulturnem evru s 122 milijoni dodatnih sredstev za kulturo v naslednjih osmih letih, tik pred javno obravnavo so spremembe zakona o medijih, pripravlja se nov NPK.

Ob nastopu položaja ste napovedali, da boste nadaljevali delo, začrtano v tem mandatu. Ste lahko bolj konkretni, kaj?

Vse tisto, kar je bila koalicijska zaveza pri nastopu sedanje vlade prejšnje leto, kar je nujno postoriti na področju umestitve kulture in umetnosti znova na mesto, ki ji znotraj slovenske družbe pripada, se je v resnici takrat začelo. In meni se zdi pomembno, da to politiko peljemo v začrtano smer, nadgradimo z izzivi sodobnosti, predvsem kar se tiče digitalizacije, virtualizacije tistega, čemur danes rečemo humanizacija tehnologije. Se pravi, da v kulturno polje umestimo vse, kar si danes predstavljamo pod pojmom nove tehnologije.

Ena vaših prvih nalog bo verjetno novi nacionalni program za kulturo (NPK), delavnice na to temo ste že začeli. Dejali ste tudi, da bo treba oblikovati takšnega, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Kakšne izzive zaznavate?

Če govorimo o NPK, ne smemo pozabiti, da je to temeljni dokument, ki ga neka družba, kot je naša, mora izvesti vsakih toliko let. V njem so glavne strategije razvoja delovanja na tako širokem polju, kot je kultura, kar je za skupnost nujno potrebno. Seveda se družbene razmere tako hitro menjajo, da je zelo težko obstati na mestu, ampak je potrebno znova in znova premisliti, kam in kako naprej. NPK ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala. In kot jo mi vidimo, naj bi se z novimi tehnologijami umeščala v sam vrh tistega, kar lahko ena skupnost, kot je država, priskrbi.

Omenil sem že digitalizacijo, v mislih imam tudi nov odnos med državo in samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami ter nove načine prezentacije kulturne dediščine, vsega tega zakladja, ki ga kot narod premoremo. Mislim, da smo že na dobri poti, odprli smo široko debato, nabor strokovnih in tudi laičnih mnenj je ogromen. Čez poletje si bomo vzeli čas, da vse to uskladimo in iz vsega nabora idej iznedrimo tisto, kar je najbolj žlahtno in po strokovnem mnenju sodi v takšen dokument. Ne vidim težav, da ne bi naredili dokumenta, ki bo vzpostavil temelje tistemu, kar počnemo ne le na ministrstvu, ampak vsi mi, vsaj za srednjeročno obdobje.

Pri oblikovanju novega NPK ste napovedali transparentnost in vključenost vseh deležnikov, prva delavnica je bila tako posvečena novim oblikam sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem. Kako bi vsi ti lahko sodelovali, kje so po vašem mnenju možnosti za to?

Delavnice so namenjene ravno temu, da vsi ti akterji kulturnega življenja, kot najbolj izkušeni praktiki z različnih področij, predlagajo, kako vidijo izboljšanje načinov sodelovanja, sobivanja, financiranja in še kaj drugega. Predvsem je novi NPK namenjen strateškemu razmisleku, ki pa mora biti in je strokoven, kam ves ta nabor sodelovanja pripelje – v neko visoko kakovost skozi širok nabor vsebin, avtorjev, kreativnih del itd.

V Trbovljah ste si prizadevali za povezovanje kreativnega potenciala ožje in širše skupnosti. Ali nameravate to preslikati na državno raven?

Preslikava v resnici ni možna, receptov, kako do tega priti, ni, so samo načini vodenja, sugeriranja, kako do teh rezultatov pridejo različni subjekti in dejavniki sami. Je pa treba ves ta nabor usmeriti v en naboj, ki bo našo skupnost predstavljal tudi navzven. Nov NPK ni namenjen le temu, kaj bomo mi počeli sami s seboj, ampak tudi vsem novim izzivom, kot je kulturna diplomacija ali kulturna industrija kot trenutno ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, kako naj se z novimi sredstvi tudi kultura in predvsem vizualna umetnost umesti v Industrijo 4.0, kje so prečne možnosti sodelovanja na bolj vsebinski ravni z izobraževanjem in slovensko znanostjo. Izzivov je veliko in sodobna družba odgovorov na ta vprašanja ne zahteva, vzpostavlja pa te probleme. Odgovore bomo iskali skozi delo po principu, da je važna pot, ne cilj.

Morebitni zgledi iz tujine?

Pri tako maloštevilčni skupnosti, kot smo mi, pri tako posebnem statutu, kot ga ima slovenska kultura, je zelo težko iskati vzore v tujini. Na kulturnem področju vzorov po mojem mnenju v resnici ni. Sami moramo iznajti poti in rešitve, ki so najbolj primerne našim specifikam, vse tisto, ki na psihološki matrici osmišlja neko skupnost, narod, ki ve, od kod prihaja, ki se zaveda tega, kaj je, predvsem pa točno ve, kam hoče priti.

Če od splošnega preideva k bolj konkretnemu. Nevladniki so vas nedavno opozorili, da se stvari premikajo (pre)počasi, želeli so pojasnila glede rebalansa proračuna za letošnje leto in načinov razdeljevanja sredstev ter glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ministrstva. Lahko pojasnite, kako so se ali se še bodo sredstva razdeljevala?

Tudi sam si želim, da bi vsi procesi, ki smo jih sprožili z mojo nastavitvijo, stekli veliko hitreje, ampak včasih so birokratske poti (pre)počasne. To, kar ste izpostavili, je trenutno v fokusu vsega našega interesa. Tako da smo začeli prenovo razpisov, da jih poenotimo, digitaliziramo, kar je velik zalogaj tudi na strokovni in izvedbeni ravni. Naša zaveza je, da to postorimo do konca leta. Ob koncu tega pričakujem, da se bo sprostilo veliko kreativnih sil tudi na ministrstvu, ker zdaj veliko ljudi opravlja samo birokratska dela. Tako da bomo sistem posodobili, ga pospešili glede na razmere zunaj.

Kar pa se tiče rebalansa proračuna: od dodatnih 30 milijonov evrov je za kulturo ostalo nekaj več kot pet milijonov, vse ostalo je šlo v sistem povečanja plač in vseh prispevkov zaposlenih v kulturi v celotni državi. Dodatnih 1,8 milijona evrov smo zagotovili tudi za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture, dodatnih 800.000 za nevladne organizacije. V kratkem bomo objavili javni poziv za 300.000 evrov za nevladne organizacije, kar je bil naš dolg, tako da skušamo po naših možnostih skrbeti za ta področja. Morate pa razumeti, da je tudi ministrstvo za kulturo včasih nekakšen benjamin v konstelaciji zvezd na začetku 21. stoletja v sodobni evropski družbi, tako da nekateri nas vsi pošiljajo na tržišče, nekateri nas ne razumejo, kaj hočemo. Mislim pa, da bomo vse to postorili v splošno zadovoljstvo.

Bo omenjena prenova segla tudi do sestave komisij, kar je napovedoval že vaš predhodnik?

Večina razpisov je za letošnje leto končanih, ker pa bo celotno polje razpisov drugačno, bo to zahtevalo tudi nove strokovnjake, ki bodo o tem odločali. Če gre za prenovo, gre za popolno prenovo.

Ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ste napovedali ob nastopu mandata. A kako?

Tega smo se že lotili in smo že globoko v debatah. To je področje, ki zahteva veliko pogajanj in usklajevanj z drugimi ministrstvi, npr. z ministrstvom za javno upravo, kjer pa procesi, kot sem že nakazal, tečejo počasi. Vendar mislim, da se bližamo skupni rešitvi, ki bo zadovoljila tako proračun kot vse tiste, ki se jih ureditev tega razmerja in odnosov tiče.

Tu gre verjetno tudi za delovno zakonodajo?

Seveda, gre za cel nabor nujnih prilagoditev in včasih tudi sprememb.

Med vladnimi gradivi se je pred dnevi zašel predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru, ki predvideva dobrih 122 milijonov za kulturo do leta 2026. Je to realna možnost? Kje bi zagotovili sredstva?

Seveda je realna možnost, sredstva gredo iz integralnega proračuna. Za prihodnje leto je namenjenih nekaj več kot devet milijonov, potem pa progresivno vsako leto nekoliko več. To je koalicijska zaobljuba, zakon je na strokovni ravni medresorsko usklajen, pravkar pa poteka ponovna seznanitev koalicijskih partnerjev s predlogom zakona.

Predlog zakona na prvo mesto postavlja varstvo kulturnih spomenikov, potem urejanje prostorskih pogojev in opreme za javne zavode, ljubiteljsko in mladinsko kulturo, knjižnice. Kje pa bodo sredstva za programe?

Ta zakon ni namenjen tekočemu delovanju ministrstva, ki ima svoj stalni proračun. To je, kot mu rečem v šali, gasilski zakon, namenjen je vsem tistim področjem, ki so bila zadnjih deset let popolnoma zanemarjena in se ponekod skorajda podirajo strehe nad glavo. To je zakon, ki bo omogočil preživetje zgradbam, v novih tehnoloških razmerah boljše delovanje mreže slovenskih knjižnic, tudi večji odkup sodobnih umetniških del, hitrejšo digitalizacijo in restavracijo naše filmske dediščine itd. Programi ministrstva tečejo neodvisno od tega zakona, poleg tega ne bi rekel, da ostane malo denarja za program. Če se ozremo naokoli in začutimo vso to kulturno ponudbo ne le v Ljubljani, ampak po vsej državi, potem temu ni tako. Se pa po dolgih letih proračun znova šele približuje dvema odstotkoma državnega proračuna, kar je že bilo pred 12 leti. Zdaj pa je naše poslanstvo, da se prihodnja leta, vsaj dokler je gospodarska konjuktura, sredstva še povečajo in omogočijo boljše in še bolj kakovostne programe.

Kaj še načrtujete na zakonodajnem področju?

Tretja najbolj pomembna točka letos, poleg novega NPK in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe, je posodobljena medijska zakonodaja, ki bo konec meseca šla v dvomesečno javno razpravo. Doslej smo opravili posvetovalne razgovore z vsemi glavnimi akterji na tem področju, od novinarskih združenj do distributerjev. Intenca tega zakona ni kaznovanje, ampak odpravljanje administrativnih ovir, krepitev samoregulacije ter da oplemenitimo in opolnomočimo novinarski ceh nasploh. Novinar kot poklic je v naši družbi preslabo ovrednoten, tako da se predvideva dodatna sredstva iz integralnega proračuna, ki bodo omogočila ohranjanje delovnih mest, štipendiranje, financiranje raziskovalnih novinarskih projektov itd. Statusi bodo veliko bolj prožni, več bo odprtih vrat in veliko več odgovornosti. Ta medijska zakonodaja bo po našem mnenju sodobna in odprta do vseh hitrih sprememb na področju tehnologije, ki prodirajo v medijsko sfero. Računamo, da bo predlog šel v proceduro jeseni.

In za konec: kako je trenutno z odnosi na ministrstvu?

Lahko bi rekel, da zelo dobro. Po stanju, na katerega sem naletel pred tremi meseci, je prišlo do sprememb, pogovorov, poskusov, da se stvari uredijo. Mislim, da je klima veliko boljša. Glavni problem sem videl v tem, da ni bilo dovolj komunikacije ne le na medčloveški, tudi na strokovni ravni. Zatečeno stanje je nastajalo več kot deset let, mi pa skušamo celoten ustroj navznoter prilagoditi sodobnim razmeram, da bomo lahko čuvaj vsega tistega, kar smo bili, in servis vseh tistih, ki čakajo na našo pomoč. Skupaj lahko potem gradimo nove odnose, nove kreacije in novo dodano vrednost v slovenski kulturi 21. stoletja.

Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA).