Enakost spolov je deklarirana vrednota in cilj Evropske unije. Toda vrsta analiz in raziskav jasno dokazuje, da imamo v Evropski uniji še veliko dela, preden bo dosežena resnična enakost med spoloma. To je izziv za socialno demokracijo, ki je vedno v zgodovini vihtela prapor enakosti. Prav zato ima danes večjo odgovornost: da doseže nov in korenit napredek, ker smo še daleč od resnične enakosti.
Analiza dejanske neenakosti spolov (Gender Equality Index), ki jo od leta 2013 vsakih nekaj let objavlja Evropski inštitut za enakost spolov, nedvoumno kaže, da je povprečni skupni zaostanek žensk v EU v primerjavi z moškimi na šestih ključnih področjih (delo, moč, denar, znanje, čas in zdravje) 43%, na Švedskem, ki se je odrezala najbolje v EU, je ta zaostanek 21,4%, v Sloveniji 32,6%, v sosednji Hrvaški pa na primer kar 42.5%.
Povprečna plačna vrzel med spoloma v EU je 16% , pokojninska pa kar 40% v škodo žensk. V Sloveniji je plačna vrzel 8-odstotna, vrzel med pokojninami moških in žensk pa 27%. Ne glede na to, da smo po teh merilih med uspešnejšimi državami, je takšen razkorak zame še vedno nesprejemljiv. Odslikava namreč celoto življenjskih, socialnih in ekonomskih razlogov, ki v celotnem življenjskem obdobju kaže na nepreseženo neenakost med spoloma. To mora skrbeti tudi socialno demokracijo, ki je vedno v zgodovini vihtela prapor enakosti.
| Področje | EU povprečje 28 držav | Švedska (1. mesto) | Slovenija (10. mesto) | Hrvaška (24. mesto) |
| Vsa področja | 66.2 | 82.6 | 68.4 | 53.1 |
| Delo | 71.5 | 82.6 | 71.8 | 69.4 |
| Moč | 48.5 | 79.5 | 60.6 | 28.5 |
| Moč-politična | 52.7 | 93.9 | 65.4 | 38.7 |
| Moč – ekonomska | 71.5 | 82.6 | 71.8 | 69-4 |
| Moč – socialna | 55.0 | 87.8 | 55.3 | 31.6 |
| Denar | 79.6 | 87.5 | 81.6 | 69.9 |
| Znanje | 63.4 | 72.8 | 55.0 | 49.8 |
| Čas | 65.7 | 90.1 | 72.9 | 51.0 |
| Čas- Skrb | 65.7 | 90.9 | 69.5 | 54.1 |
| Zdravje | 87.4 | 94.1 | 87.7 | 83.3 |
Opomba : Vrednost 100 v tabeli pomeni, da je dosežena popolna enakost med spoloma
Vir : Gender Equality Index
Največji je zaostanek pri politični moči žensk, kjer je povprečje dosežene enakosti med spoloma komaj malo nad 50%. Medtem ko je Švedska dosegla skoraj popolno enakost (93.9%), Slovenija tiči pri 65,4%, Hrvaška pa je celo na 38,7%. Porazni so tudi podatki o revščini žensk v EU.
Vir: Gender and Poverty in Europe, EAPN BRIEFING NOTE, 2017
Vzroki za to so jasni: nesorazmerje politične moči med moškimi in ženskami (povprečni delež žensk v nacionalnih parlamentih držav članic je komaj 22%!), nepravično vrednotenje delovne sile v feminiziranih panogah, enostarševstvo ( 85 % enostarševskih družin v EU vodijo ženske), prekinitve delovne kariere žensk zaradi materinstva, skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti (77% teh obveznosti je v povprečju v EU še vedno na ramenih žensk), prekano delo žensk (vsiljena smozaposlenost in vsiljen part-time), odsotnost močnih podpornih mehanizmov za usklajevanje dela in osebnega življenja, kot so nedostopnost vrtcev, v družine potisnjena dolgotrajna oskrba.
V EU je v vseh starostnih skupinah več žensk, ki tvegajo življenje v revščini, kot moških, čeprav so ženske povsod bolje izobražene kot moški. Največja razlika med spoloma pri tveganju revščine je v starostni skupini nad 65 let, v kateri v EU v poprečju živi 14,6% moških in 19,6% žensk, medtem ko je v Sloveniji še slabše: 11% moških in 27% žensk!
Evropske politike za zmanjševanje revščine so pretežno slepe za razlike med spoloma. V glavnem so naslavljale področje trga dela in socialnih pravic iz dela in vprašanje nasilja nad ženskami za domačimi stenami. Resna izjema je samo področje uskajevanja poklicnega in zasebnega življanje, kjer sta se Evropski parlament in Evropski svet letos februarja dogovorila o direktivi, ki opredeljuje nove minimalne evropske standarde pri starševskem dopustu: 4 mesece plačanega starševskega dopusta za vsakega od staršev, pri čemer sta dva meseca prenosljiva na drugega starša, dva pa ne, in pravica do oskrbovalskega dopusta (deset plačanih dni na leto za oskrbo partnerja in najožjih sorodnikov – otrok, matere, očeta). Starševski dopust se lahko prožno izrabi do 12 leta otrokove starosti.
Izjemno pomembno je, kako je Evropska komisija utemeljila upravičenost zakonsko obvezujočega poseganja EU v področje, ki je po principu subsidiarnosti sicer v pristojnosti držav članic.
Komisija tako ugotavlja, da »obstoječi zakonodajni ukrepi ne zadoščajo za reševanje izzivov glede ustreznega usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti v sedanjem gospodarskem in družbenem okolju ter zagotavljanja enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu. Breme oskrbe še vedno nosijo zlasti ženske, saj veljavni pravni okvir ne spodbuja in olajšuje dovolj enakopravnejše porazdelitve družinskih in poklicnih obveznosti med moške in ženske. Kar zadeva starševski dopust, oskrbovalski dopust (glede katerega trenutno ni nobene določbe na ravni EU) in prožne ureditve dela, številne države članice nimajo nobenih ukrepov ali pa vzpostavljeni ukrepi ne zadoščajo. Kadar države članice imajo pravne določbe, se te razlikujejo v pogojih (npr. plačilo), posledica tega pa so neenake pravice, neenako varstvo za državljane (…) in razlike v delovanju trgov dela. Zato veljavnega pravnega okvira, ki je namenjen zagotavljanju skupnih minimalnih standardov za politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ne morejo posodobiti posamezne države članice, ampak se lahko posodobi le z ukrepanjem na ravni EU.«
Evropska komisija je ugotovila tudi, da imajo pri tej temi vse države članice zakonodajo vzpostavljeno le, kadar obstaja zakonodaja EU, in da se bo zadosten napredek v vseh državah članicah zagotovil le z ukrepanjem EU. Zato lahko le posredovanje na ravni EU ublaži trende zmanjševanja določb o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki so trenutno prisotni v nekaterih državah članicah. Komisija ocenjuje, da se bodo »le z ukrepanjem na ravni EU odpravile razlike med veljavnimi nacionalnimi pravnimi določbami o očetovskem dopustu, starševskem dopustu, oskrbovalskem dopustu in prožnih ureditvah dela, kar pa državam članicam ne bo preprečilo, da zagotovijo višje ravni varstva.«
To velja tudi za pravila in možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki podpirajo enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu, pri čemer so skupni minimalni standardi EU pomembni zlasti v okviru prostega gibanja delavcev in svobode opravljanja storitev na notranjem trgu EU. Z vsemi navedenimi trditvami je Evropska komisija sklenila, da je zakonodajno in politično ukrepanje EU na tem področju utemeljeno.
Popolnoma enako velja tudi za problem dolgotrajne oskrbe, ki se ga EU sploh še ni lotila kot skupnega izziva!
Naslednji skupni problem žensk v EU je nasilje. Vsaka tretja ženska, starejša od 15 let je izkusila eno od vrst nasilja. Svet Evropske unije je 13. junija 2014 podpisal Istanbulsko konvencijo, a je ni ratificaral, ker je v EU še vedno 7 držav članic, ki je niso ne podpisale, ne ratificirale. To so Velika Britanija, Slovaška, Litva, Latvija, Madžarska, Češka in Bolgarija. EU se je doslej izmikala jasnemu zavzemanju za temeljno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, radikalne desne stranke pa vse glasneje vsiljujejo t.i. demografske politike, ki ženske »svojega naroda« potiskajo v zdavnaj preseženo vlogo »mater naroda in kraljic doma«, borke za človekove pravice žensk in rojevanje zaželenih otrok pa napadajo, da so morilke in abortivni lobi.
Vse to jasno dokazuje, da mora socialna demokracija po vrsti nespornega napredka v enakosti moških in žensk, sedaj vstopiti v novo etapo in jasno zahtevati novo obdobje napredka. Zelo konkretno, to pomeni:
- Sprejetje direktive za to, da se doseže uveljavitev enakega plačila za delo enake vrednosti, pri tem pa lahko za zgled služi zakon, kot ga je sprejela Islandija.
- Skrajšanje delovnega tedna na 35 ur, kar bo obema spoloma sprostilo nekaj časa za kvalitetno zasebno življenje, pa tudi prevrednotenje cene delovne sile v feminiziranih panogah in odpravljanje stereotipov, ki poklice delijo na ženske in moške. Potrebne so direktive, ki bodo učinkovito porazdelile neplačano starševsko in skrbstvenego dela med oba spola, pri tem pa je prej omenjena direktiva le prvi in zelo skromen korak v pravo smer.
- Spolno občutljvo zastavljeno jamstvo EU za mlade in otroke: oba predloga je razvila in delno že uveljavila skupina S&D, s taktiko pridobivanja zaveznikov za svoje ideje v evropskem parlamentu. Potrebna je oživitev in nadgradnja Barcelonske strategije za razvoj dostopnega in kakovostnega otroškega varstva. EU je dovolj bogata, da bi lahko zagotovila kakovosten vrtec po slovenskem vzoru, vendar brezplačno za vse otroke, ki ga potrebujejo.
- Opredelitev minimalnih skupnih standardov in uveljavitev principov solidarnosti pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe starejših v Oboje bi bilo možno vključiti v naslednji evropski večletni finančni okvir in v projekte Evropskega socialnega sklada.
- Uveljaviti moramo dosledno pariteto (50-50) v sestavi vseh organov EU. Princip predlaganja dveh enakovrednih kandidatov, ene ženske in enega moškega iz vsake džave članice za položaj komisarja, kar edino lahko zagotovi enako število žensk in moških v Evropski komisiji, pa tudi sprejem direktive, ki vse države članice obvezuje, da svojo volilno zakonodajo za EP oblikujejo tako, da bodo v EP pripeljale vsaj 40% vsakega spola. Zahtevamo tudi partiteto za 4 ključne pozicije moči v EU (vodstvo Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in vodenje zunanjih zadev EU). Zahtevajmo, da vsi razpisi za sredstva EU kot pogoj za sodelovanje postavijo pricip, da so do njih upravičeni le tisti deležniki – podjetja, ustanove in NVO (razen feminističnih), ki spoštujejo princip paritete v svojih izvršilnih organih odločanja. Predlagamo posebno komisarko oziroma komisarja in evropski direktorat za enakost spolov, ker se zdaj to področje utaplja v širšem resorju in tudi zato nazaduje.
- Zavzemamo se za pristop EU k Istanbulski konvenciji, ker je nujno povečati sposobnost EU v celoti in vsake njene države članice, da dejansko zmanjša vse vrste nasilja nad ženskami.
- Potrebujemo tudi evropsko strategijo za preganjanje trgovine z ljudmi in abolicijo prostitucije (kaznovanje organizatorjev, zvodnikov, klientov) in domišljene strategije za izhod iz prostitucije za vse, ki želijo iz nje izstopiti. Prostitucije socialna demokracija ne bi smela razumeti kot najstarejša obrt,za socialne demokate to ni ne seks in ne delo, ampak najstarejša oblika družbeno toleriranega nasilja in izkoriščanja ranjljivih žensk.
Obstajajo dobre novice. Na podlagi razvoja progresivnega javnega zavedanja o tem vprašanju so v Španiji, na Portugalskem in na Irskem v zadnjih nekaj letih sprejeli napredno zakonodajo o vprašanju načrtovanja družine. Videli smo tudi množične »črne proteste« na Poljskem, ki so ustavili radikalne nazadnjake pri prepovedi splava celo v primeru posilstva ali poškodovanega ploda.
Zgodil se je prodor glede dostopnosti kontraceptivov v vseh lekarnah na Hrvaškem. Tudi Slovenija je na predsedniških volitvah jasno zavrnila pristaše prepovedi splava. Zato je čas za pogum. Socialna demokracija ima odgovornost, da nadaljuje boj. Dozorel je čas, da EU nadgradi svoj nabor človekovih pravic žensk tudi z nedotakljivo pravico žensk do odločanja o lastnem telesu.
Sonja Lokar,
mednarodna strokovnjakinja za enakost spolov
Sonja Lokar:
/in Mnenja /by Denis SarkićEnakost spolov mora (p)ostati naša evropska prioriteta?
Enakost spolov je deklarirana vrednota in cilj Evropske unije. Toda vrsta analiz in raziskav jasno dokazuje, da imamo v Evropski uniji še veliko dela, preden bo dosežena resnična enakost med spoloma. To je izziv za socialno demokracijo, ki je vedno v zgodovini vihtela prapor enakosti. Prav zato ima danes večjo odgovornost: da doseže nov in korenit napredek, ker smo še daleč od resnične enakosti.
Analiza dejanske neenakosti spolov (Gender Equality Index), ki jo od leta 2013 vsakih nekaj let objavlja Evropski inštitut za enakost spolov, nedvoumno kaže, da je povprečni skupni zaostanek žensk v EU v primerjavi z moškimi na šestih ključnih področjih (delo, moč, denar, znanje, čas in zdravje) 43%, na Švedskem, ki se je odrezala najbolje v EU, je ta zaostanek 21,4%, v Sloveniji 32,6%, v sosednji Hrvaški pa na primer kar 42.5%.
Povprečna plačna vrzel med spoloma v EU je 16% , pokojninska pa kar 40% v škodo žensk. V Sloveniji je plačna vrzel 8-odstotna, vrzel med pokojninami moških in žensk pa 27%. Ne glede na to, da smo po teh merilih med uspešnejšimi državami, je takšen razkorak zame še vedno nesprejemljiv. Odslikava namreč celoto življenjskih, socialnih in ekonomskih razlogov, ki v celotnem življenjskem obdobju kaže na nepreseženo neenakost med spoloma. To mora skrbeti tudi socialno demokracijo, ki je vedno v zgodovini vihtela prapor enakosti.
28 držav
(1. mesto)
(10. mesto)
(24. mesto)
Opomba : Vrednost 100 v tabeli pomeni, da je dosežena popolna enakost med spoloma
Vir : Gender Equality Index
Največji je zaostanek pri politični moči žensk, kjer je povprečje dosežene enakosti med spoloma komaj malo nad 50%. Medtem ko je Švedska dosegla skoraj popolno enakost (93.9%), Slovenija tiči pri 65,4%, Hrvaška pa je celo na 38,7%. Porazni so tudi podatki o revščini žensk v EU.
Vir: Gender and Poverty in Europe, EAPN BRIEFING NOTE, 2017
Vzroki za to so jasni: nesorazmerje politične moči med moškimi in ženskami (povprečni delež žensk v nacionalnih parlamentih držav članic je komaj 22%!), nepravično vrednotenje delovne sile v feminiziranih panogah, enostarševstvo ( 85 % enostarševskih družin v EU vodijo ženske), prekinitve delovne kariere žensk zaradi materinstva, skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti (77% teh obveznosti je v povprečju v EU še vedno na ramenih žensk), prekano delo žensk (vsiljena smozaposlenost in vsiljen part-time), odsotnost močnih podpornih mehanizmov za usklajevanje dela in osebnega življenja, kot so nedostopnost vrtcev, v družine potisnjena dolgotrajna oskrba.
V EU je v vseh starostnih skupinah več žensk, ki tvegajo življenje v revščini, kot moških, čeprav so ženske povsod bolje izobražene kot moški. Največja razlika med spoloma pri tveganju revščine je v starostni skupini nad 65 let, v kateri v EU v poprečju živi 14,6% moških in 19,6% žensk, medtem ko je v Sloveniji še slabše: 11% moških in 27% žensk!
Evropske politike za zmanjševanje revščine so pretežno slepe za razlike med spoloma. V glavnem so naslavljale področje trga dela in socialnih pravic iz dela in vprašanje nasilja nad ženskami za domačimi stenami. Resna izjema je samo področje uskajevanja poklicnega in zasebnega življanje, kjer sta se Evropski parlament in Evropski svet letos februarja dogovorila o direktivi, ki opredeljuje nove minimalne evropske standarde pri starševskem dopustu: 4 mesece plačanega starševskega dopusta za vsakega od staršev, pri čemer sta dva meseca prenosljiva na drugega starša, dva pa ne, in pravica do oskrbovalskega dopusta (deset plačanih dni na leto za oskrbo partnerja in najožjih sorodnikov – otrok, matere, očeta). Starševski dopust se lahko prožno izrabi do 12 leta otrokove starosti.
Komisija tako ugotavlja, da »obstoječi zakonodajni ukrepi ne zadoščajo za reševanje izzivov glede ustreznega usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti v sedanjem gospodarskem in družbenem okolju ter zagotavljanja enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu. Breme oskrbe še vedno nosijo zlasti ženske, saj veljavni pravni okvir ne spodbuja in olajšuje dovolj enakopravnejše porazdelitve družinskih in poklicnih obveznosti med moške in ženske. Kar zadeva starševski dopust, oskrbovalski dopust (glede katerega trenutno ni nobene določbe na ravni EU) in prožne ureditve dela, številne države članice nimajo nobenih ukrepov ali pa vzpostavljeni ukrepi ne zadoščajo. Kadar države članice imajo pravne določbe, se te razlikujejo v pogojih (npr. plačilo), posledica tega pa so neenake pravice, neenako varstvo za državljane (…) in razlike v delovanju trgov dela. Zato veljavnega pravnega okvira, ki je namenjen zagotavljanju skupnih minimalnih standardov za politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ne morejo posodobiti posamezne države članice, ampak se lahko posodobi le z ukrepanjem na ravni EU.«
Evropska komisija je ugotovila tudi, da imajo pri tej temi vse države članice zakonodajo vzpostavljeno le, kadar obstaja zakonodaja EU, in da se bo zadosten napredek v vseh državah članicah zagotovil le z ukrepanjem EU. Zato lahko le posredovanje na ravni EU ublaži trende zmanjševanja določb o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki so trenutno prisotni v nekaterih državah članicah. Komisija ocenjuje, da se bodo »le z ukrepanjem na ravni EU odpravile razlike med veljavnimi nacionalnimi pravnimi določbami o očetovskem dopustu, starševskem dopustu, oskrbovalskem dopustu in prožnih ureditvah dela, kar pa državam članicam ne bo preprečilo, da zagotovijo višje ravni varstva.«
To velja tudi za pravila in možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki podpirajo enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu, pri čemer so skupni minimalni standardi EU pomembni zlasti v okviru prostega gibanja delavcev in svobode opravljanja storitev na notranjem trgu EU. Z vsemi navedenimi trditvami je Evropska komisija sklenila, da je zakonodajno in politično ukrepanje EU na tem področju utemeljeno.
Naslednji skupni problem žensk v EU je nasilje. Vsaka tretja ženska, starejša od 15 let je izkusila eno od vrst nasilja. Svet Evropske unije je 13. junija 2014 podpisal Istanbulsko konvencijo, a je ni ratificaral, ker je v EU še vedno 7 držav članic, ki je niso ne podpisale, ne ratificirale. To so Velika Britanija, Slovaška, Litva, Latvija, Madžarska, Češka in Bolgarija. EU se je doslej izmikala jasnemu zavzemanju za temeljno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, radikalne desne stranke pa vse glasneje vsiljujejo t.i. demografske politike, ki ženske »svojega naroda« potiskajo v zdavnaj preseženo vlogo »mater naroda in kraljic doma«, borke za človekove pravice žensk in rojevanje zaželenih otrok pa napadajo, da so morilke in abortivni lobi.
Vse to jasno dokazuje, da mora socialna demokracija po vrsti nespornega napredka v enakosti moških in žensk, sedaj vstopiti v novo etapo in jasno zahtevati novo obdobje napredka. Zelo konkretno, to pomeni:
Obstajajo dobre novice. Na podlagi razvoja progresivnega javnega zavedanja o tem vprašanju so v Španiji, na Portugalskem in na Irskem v zadnjih nekaj letih sprejeli napredno zakonodajo o vprašanju načrtovanja družine. Videli smo tudi množične »črne proteste« na Poljskem, ki so ustavili radikalne nazadnjake pri prepovedi splava celo v primeru posilstva ali poškodovanega ploda.
Zgodil se je prodor glede dostopnosti kontraceptivov v vseh lekarnah na Hrvaškem. Tudi Slovenija je na predsedniških volitvah jasno zavrnila pristaše prepovedi splava. Zato je čas za pogum. Socialna demokracija ima odgovornost, da nadaljuje boj. Dozorel je čas, da EU nadgradi svoj nabor človekovih pravic žensk tudi z nedotakljivo pravico žensk do odločanja o lastnem telesu.
Sonja Lokar,
mednarodna strokovnjakinja za enakost spolov
Enakost spolov mora (p)ostati naša evropska prioriteta?
Bullman: Oživimo socialno demokracijo z odločitvijo za radikalno spremembo
/in Aktualno, EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićDanes se je v okviru obiska Slovenije Udo Bullmann, vodja Poslanske skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, srečal z vodstvom stranke in Poslansko skupino SD.
Na novinarski konferenci je Udo Bullmann skupaj z evropsko poslanko Tanjo Fajon in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom predstavil pobudo “Progressive Society”. Namen pobude je celovita refleksija evropskih razvojnih perspektiv, kot odgovor na porajajoče se neenakosti, neomejeno (zlo)rabo naravnih virov in nepremišljeno deregulacijo. Pobuda je vizija radikalno drugačne, napredne Evrope, ki vključuje več kot 100 politik in predlogov, katerih ključni cilj je vzpostavitev napredne evropske družbe in trajnostne blaginje. Govorniki so razpravljali o aktualnih problemih, ki jih naslavlja ta čas življenja v Evropi. Strinjali so se, da imajo ti, čeprav na prvi pogled »nosijo vlogo« problema posamične ali le nekaj držav, vpliv na življenje celotne Evropske unije. »Spoštovanje mednarodnega prava, in iz tega izhajajočih odločb mednarodnih sodišč, predstavlja prvega »vratarja« Evropske unije, takšne, ki varuje mir in svobodo«, so se strinjali govorniki.
Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je tako uvodoma poudaril, »obisk prispeva k temu, da Socialni demokrati ostajamo dobro povezani z evropskimi naprednimi gibanji. Pred in po volitvah. Svojo prihodnost vidimo v močni, pravični, solidarni in prodorni Evropski uniji. Za to pa moramo delati skupaj. Mi smo aktiven del evropske socialdemokratske družine. Socialni demokrati imamo pred prihajajočimi Evropskimi volitvami največjo odgovornost. Odgovornost, da Evropo usmerimo na pot ciljev, ki delajo v prid dobrobiti vseh njenih državljank in državljanov, ne elit. Predvsem pa imamo odgovornost mladim generacijam pokazati, da naše skupne evropske vrednote in svoboščine ne domujejo nekje v bruseljskih sobanah, ampak jih živimo tu in zdaj. In zaradi katerih je naše življenje veliko boljše.« Ta odgovornost se po njegovem kaže tudi skozi listo kandidatk in kandidatov Socialnih demokratov na prihajajočih volitvah, ki je, kot pravi Han, najmočnejša lista v slovenskem prostoru. »Ta ne obljublja ‘instant’ populističnih rešitev, temveč vizijo, izkušnje in trdo delo«, je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Ob predstavitvi pobude za napredno družbo in trajnostno gospodarstvo je Udo Bullmann izpostavil več kot 100 politik in ukrepov, med ključnimi poudarki pa se je zavzel za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje, izkoreninjenje revščine, enakost spolov in podporo malemu in mikro gospodarstvu. Izpostavil je, da so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana, vsa pa so posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je po Bullmannovem prepričanju »nujno, da oživimo socialno demokracijo na tem kritičnem zgodovinskem razpotju za ljudi, države, Evropo in celotno človeštvo.«
Vodja Skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov je pohvalil sodelovanje in skupne napore evropskih socialdemokratskih družin, med katerimi imajo po njegovih besedah slovenski Socialni demokrati prav posebno mesto. »Tanja Fajon je eden od nosilnih stebrov uresničevanja naše skupne evropske socialdemokratske vizije in njenih ciljev. Njena predanost, delavnost in neomajno stremljenje k uresničevanju ljudem zavezanih ciljev, nas v evropski socialdemokratski družini utrjuje v prepričanju, da bodo državljanke in državljani Slovenije na evropskih volitvah najmanj podvojili zaupanje v program in vizijo Socialnih demokratov.« Porajajoče ekstremizme in populizme v evropskem prostoru pa Bullmann, tudi ob vseh nakopičenih problemih Brexita, vidi kot tisto točko »streznitve«, iz katere lahko črpamo moč za odločitve boljše prihodnosti.
Pri nastajanju pobude je tvorno sodelovala tudi Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu. Opozorila je, da bi »že zdavnaj lahko imeli brezplačne obroke v šolah in vrtcih, če bi na evropski ravni uvedli 25% davek na dobiček in ga dosledno pobirali tam, kjer je tudi ustvarjen. Ključen predpogoj za to pa je odločitev ljudi. Če to hočemo, moramo tako tudi voliti. Vsak glas ljudi na volitvah se spremeni v razmerje moči. Če v Evropi prevladuje konservativna miselnost, ki ji sedanji ekonomski in politični model ustreza, ne pričakujte sprememb. Če se krepijo neodgovorni populistični, nacionalistični in ekstremistični nazori, ne pričakujte stabilnosti, razvoja in miru. Mi hočemo napredno Evropo, ker verjamemo, da smo sedanje generacije sposobne premagati velike izzive pred nami. Ne borimo se za Evropo z imaginarnimi cilji, borimo se za boljšo zdravstveno oskrbo, brezplačno otroško varstvo, boljšo skrb za starejše, za Evropo brez lačnih otrok v šolah in za prodorno, na inovacijah in znanju temelječe gospodarstvo.«
Tanja Fajon je ob koncu nagovora naslovila pobudo na mlade, da aktivneje sodelujejo pri nastajanju evropskih politik, saj se morajo, pravi podpredsednica stranke, tudi in predvsem mladi, vsak posebej in vsi skupaj zavedati, da imajo priložnost krojiti si usodo sami. »Vsi skupaj ne smemo škarje in platno prihodnosti dati tistim, ki želijo naše pridobljene svoboščine in pravice prikrojiti po svojih principih. Takšnih, ki s svobodno in miroljubno Evropo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in prava, nimajo nič skupnega oziroma te vrednote zgolj izrabljajo v prid svoje ozkogledne in za ljudi škodljive agende«, je izpostavila.
Za velike izzive starajoče se družbe potrebujemo skupen, vseevropski pristop
/in Aktualno, EU, Novice /by Denis SarkićVodja poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann se je v spremstvu podpredsednice SD/S&D Tanje Fajon in podpredsednika SD Matjaža Nemca danes srečal z uporabniki mariborskega Doma Danice Vogrinec. Dom je bil s strani Evropske mreže za staranje (European Ageing Network) izbran za najboljši dom v Evropi, predvsem po zaslugi inovativnih aktivnosti ter uporabnikom prijazne oskrbe in upravljanja. Direktor doma Marko Slavič je delegaciji z Bullmannom na čelu predstavil izzive, ki jim imamo kot družba na področju dolgotrajne oskrbe.
Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše in nova generacija pomoči na domu z enotnimi standardi storitev. Potrebna je tudi sistemska podpora novim oblikam oskrbe in bivanja, kot so nevladni programi (denimo v Sloveniji odlično razvit program Starejši za starejše), stanovanjske skupnosti, bivalne zadruge in dnevno varstvo starejših.
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, je gostom predstavil dom in rešitve, ki jih ta javni dom zagotavlja svojim uporabnikom in tudi širši skupnosti. Poudaril je, da »lahko sedanjo raven storitev zagotavljajo samo z veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, na dolgi rok pa tega ne bo mogoče zagotavljati, če se ne uredi financiranje sedanjih in prihodnjih potreb. Eden od izrazitih problemov je kader, ki se zaradi boljših plač seli čez mejo.«
Udo Bullman je čestital vodstvu doma, hkrati pa izzive starajoče se Evrope opredelil kot eno ključnih tveganj, s katerim se soočamo: »Ljudem moramo zagovoviti varnost in dostojanstvo ob vseh življenjskih tveganjih. Zdaj je zadnji čas, da se kot družba organiziramo in kot skupnost zagotovimo rešitve. Za mlade, za družine, za starejše. Te rešitve socialisti predlagamo v zajetnem poročilu »Progressive Society« z več kot 100 konkretnimi politikami na vseh področjih, kjer danes in jutri potrebujemo aktiven vseevropski pristop.«
Tudi Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka, je dejala, da je »socialna demokracija pionirsko uvajala sisteme socialne zaščite in da je to njena odgovornost tudi danes.« V Sloveniji je nujno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in razrešiti ključno dilemo: naj bo dodatno financiranje potreb na tem področju domena državnega proračuna ali novega socialnega zavarovanja. »Če hočemo zagotoviti stabilen vir, potem bo očitno potrebno razmišljati o javnem socialnem zavarovanju, ker je to edini način, da dosledno porazdelimo to breme iz posameznika in družin na skupnost. To je socialdemokratski pristop, še posebej če vemo, kako veliko breme dolgotrajna oskrba že danes predstavlja za ljudi in premnoge družine.« Ta problem ima po mnenju Matjaža Nemca, poslanca SD, tudi jasno evropsko dimenzijo, saj »hočemo socialno Evropo, ki bo znala vzpostavljati enotne standarde tudi pri skrbi za ljudi, ne le za banke in omejujoča fiskalna pravila.«
Obisk Uda Bullmana z delegacijo se v Mariboru nadaljuje. Ob 14. uri se bodo v mariborski Tkalki seznanili s projektom SocioLab, ki je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti za razvoj socialne ekonomije ter s tem povezanih novih, dostopnih in inovativnih družbenih produktov za večjo socialno vključenost ranljivih skupin, zmanjšanje revščine in višjo kakovost življenja. Ob 17. uri sledi v Vetrinjskem dvoru panel o trajnostni družbi za vse, katerega jedro je predstavitev poročila »Progressive Society«.
PES Social Europe Network: Za nadgradnjo solidarnosti, vključenosti in socialne varnosti
/in Aktualno, EU, Novice /by mfNeva Grašič in Mija Javornik na srečanju Mreže za socialno Evropo (PES Social Europe Network) o napredku jamstva za otroke in evropskega stebra socialnih pravic.
Pikalo z rešitvijo za financiranje osnovnih šol, ki z novimi standardi varuje javno šolstvo
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićMinister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je danes koalicijskim partnerjem predstavil rešitev za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol (ZOFVI). Rešitev zagotavlja 100% financiranje javno veljavnega obveznega programa v zasebnih šolah, s čimer se zagotavlja enakost otrok v javnih in zasebnih šolah.
Novela določa jasne standarde, s katerimi se v interesu omogočanja enakopravnega dostopa do znanja predpisujejo pogoji za javno veljavnost programa, ki mora biti po obsegu in vsebini enak programu v javnih osnovnih šolah.
Minister iz vrst Socialnih demokratov s tem uresničuje zavezo o samozavestni Sloveniji, o vladavini prava in enakopravnosti dostopa do kvalitetnih javnih storitev. Odločba Ustavnega sodišča se uresničuje na način, da je hkrati zavarovano javno šolstvo kot edino orodje, ki ga kot država in skupnost imamo, da vsem zagotovimo enake možnosti za kakovostno izobraževanje.
Po besedah ministra dr. Jerneja Pikala novela zakona ni le tehnična izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. »Gre za celovitejšo vsebinsko spremembo, ki sledi cilju zaščititi kakovostne, vsem dostopne, vključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih osnovnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok,« je poudaril minister dr. Pikalo.
»Socialni demokrati ne vidimo težave v zasebnem šolstvu, dokler zasebno šolstvo ne spodjeda ali slabi javnega,« je še dodal dr. Pikalo, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo mogoče zagotoviti več kot le 46 glasov podpore zakonu, ki presega delitve, ki so doslej preprečevale ureditev področja.
Po koalicijskem usklajevanju je rešitev podprl tudi član parlamentarnega odbora za izobraževanje mag. Marko Koprivc, ki je dejal, da je »ministru dr. Pikalu uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečevanjem vpliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnosti vseh, ne le elite.«
Rešitev so načelno podprli tudi koalicijski partnerji, ki so se strinjali, da se o noveli izvede javna razprava. Pikalo je ob robu koalicijskega usklajevanja povedal, da bo rešitev predstavil tudi drugim poslanskim skupinam.
Tanja Fajon na shodu v Ljubljani: “Obuditi moramo vrednote človekovega dostojanstva.”
/in Aktualno, EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićV odprtem pogovoru o prihodnosti Evrope so se kandidati Socialnih demokratov za evropske poslanke in poslance predstavili na Dvornem trgu v Ljubljani. “Čas je, da se v Evropi obudijo vrednote solidarnosti, svobodomiselnosti in napredka, zlasti pa dostojanstva za vse ljudi,” je na pogovoru z volivci poudarila nosilka liste SD na evropskih volitvah Tanja Fajon. “Odklanjamo nestrpne, nacionalistične ideje, saj zagovarjamo Evropo, na katero bomo spet lahko ponosni,” je bila ob tem jasna podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon.
Nosilka evropske liste SD Tanja Fajon je v izjavi za medije poudarila, da se Socialni demokrati na volitve podajamo z resnično močno listo kandidatk in kandidatov, ki so goreči zagovorniki solidarne, socialno pravične, napredne in svobodne Evrope. Socialni demokrati močno nasprotujemo nacionalističnim in populističnim politikom, tudi skrajni desnici in pojavu novodobnega fašizma. Evropsko unijo in idejo solidarnosti in miru, na kateri je zrasla, želimo ponovno vrniti ljudem.
Na evropske volitve se podajamo kot samostojna politična skupina, po volitvah pa so vrata SD za povezovanje odprta. Zlasti bi si to povezovanje Fajonova želela med slovenskimi poslankami in poslanci, da bi skupaj delovali v korist Slovenije. “V SD bi bili po sicer zadovoljni z dvema evropskima poslancema, ampak borili se bomo prepričati čim večje število volivk in volivcev, saj so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, morda celo ključne za prihodnost vseh nas, za vizijo Evrope in prihodnost celotne EU,” je napovedala Tanja Fajon.
Z njo se je strinjal Matjaž Nemec, drugi na kandidatni listi. Kot je ocenil, gre za ene pomembnejših volitev, saj se bo z njimi določala smer Evropske unije. Ob tem je dodal, da kandidira zato, ker si želi, da bo EU bolj odločna pri obsodbah novodobnega fašizma, da bomo lahko vse generacije Evropejcev živeli v miru in sožitju. “Da bomo evropski narodi bolj povezani zoper razdiralne sile, ki uničujejo temeljno idejo svobodne Evrope,” je še povedal Nemec.
Skupnost ostane dolgoročno trdna le na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva, pa je povedala kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan. Na prvo mesto je treba postaviti človeka in ga spoštovati ne glede na osebne okoliščine, je poudarila kandidatka Švarc Pipan in dodala, da je Evropa trenutno na razpotju. “Ali bomo okrepili vlaganje v človeka ali samo v kapital, ali bomo spoštovali vladavino prava ali ne, ali bomo solidarni in spoštljivi med sabo ali pa razpadli kot skupnost?” se je vprašala Dominika Švarc Pipan in dodala, “da bomo mi, Socialni demokrati delali za ljudi, za EU, za skupnost”.
Po besedah kandidata dr. Milana Brgleza je treba za Evropo, v kateri se bo dalo normalno živeti, varovati vrednote demokracije in človekovih pravic ter vladavino prava. Pomembno je, da se v Evropi sliši socialdemokratski glas, ki bo v ospredje postavil človeka, pomembno vlogo pa dal tudi okolju. “Sem za odgovorno EU in s sabo prinašam izkušnje boja proti zlorabam, izsiljevanju in grožnjam. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer je možno udejanjit slovensko ustavo,” je še izpostavil Brglez na predstavitvi v Ljubljani. “Čeprav danes morda ne izgleda tako, je EU še zadnji branik človekovih pravic in vladavine prava v mednarodnih odnosih. Če bomo Socialisti in demokrati po evropskih volitvah vodili EU, bo Evropa še močnejši branik teh temeljnih svoboščin,” je napovedal Brglez.
Naša mlada kandidatka za evropsko poslanko Neva Grašič pa je v nagovoru navzočim v Ljubljani izrazila zadovoljstvo, da je med mladim zaznati zelo pozitivno naravnanost Evropski uniji. Med pomembnimi projekti evropskih socialdemokratov v tem pogledu je izpostavila jamstvo za mlade. Kot je zagotovila, pa Socialni demokrati mladih tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu. “Mladi smo tu, da se nas sliši in upošteva. Mladi se borimo za Evropo, ker nam je mar za prihodnost EU, za razvijanje vseh naših talentov v njej, za boljša delovna mesta, za ustvarjanje družin, vseh družin, mladi bomo krepili evropsko idejo miru, sožitja, solidarnosti in napredka,” je poudarila Neva Grašič.
Temeljni cilj kandidata Franca Hočevarja pa je ponovna utrditev idej solidarnosti in vzajemnosti, na katerih je Evropa po njegovih besedah nastala. Kot je opomnil, so te vrednote namreč danes zapostavljene. “Dejstvo je, da se ljudje staramo, kar je civilizacijska pridobitev, zato si želim, da bomo upokojenci in starejši Evropejke in Evropejci lahko uživali v varni starosti, ustrezni zdravstveni in dologotrajni oskrbi. Vse to pa temelji na poštenem plačilu dela, kar je osnova za prihodnost,” je dodal Hočevar.
Poleg navzočih kandidatk in kandidatov na predstavitvi v Ljubljani bosta na evropski listi SD kandidirala še dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek.
»Dobro šolstvo je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost«
/in Aktualno, Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićDanašnja prva javna razprava o prihodnosti vzgoje in izobraževanja je pokazala visok interes učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje pri načrtovanju novih strateških usmeritev. Več kot 80 razpravljalcev je podalo svoje poglede in predloge za nadgradnje in spremembe slovenskega šolskega sistema. Dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je slovensko šolstvo “največja investicija v državi, zato mora biti plod širokega soglasja med učitelji, starši in stroko.”
Kot ključni izziv je minister za izobraževanje, znanost in šport opredelil velike tehnološke in družbene spremembe prihodnosti, ki že vplivajo na trg dela, socialne sisteme in družbo v celoti. Zato se mora slovenska šola nadgrajevati tako, da bo učencem dala široke kompetence, s katerimi se bodo sposobni prilagajati na spreminjajoč se svet: “Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti. Žar odkrivanja novega. Za učenje v osnovni šoli in za izobraževanje skozi vse življenje.”
S strateškimi usmeritvami prihodnjega razvoja slovenskega izobraževanja želi Slovenija izboljšati svoj izobraževalni sistem, ki že danes sodi med najboljše na svetu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je uvodoma zahvalil za visok interes javnosti, predvsem učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje v javni razpravi. To po njegovem mnenju dokazuje, da imamo ne glede na razlike v pogledih jasen skupni cilj: boljšo slovensko šolo. Svoj nastop je začel z izkušnjo nedavnega Svetovnega foruma o izobraževanju v Dubaju, ki je jasno pokazal na veliko soodvisnost med možnosti držav, da se prilagodijo spremembam, in kakovostjo izobraževanja. “Skupno vsem v krogu najboljših je, da skrbimo za enake možnosti vseh za dostop do izobraževanja, ne glede na socialni status ali druge osebne značilnosti, ker je to najboljše orodje, da naša družba napreduje kot celota,” je poudaril Pikalo. Prav tako je spomnil na zaključke srečanja ministrov in sindikatov skupine OECD, kjer so izpostavili temeljni pomen zaupanja v delo in presojo učiteljev, ki le ob polni podpori lahko presežejo funkcijo reprodukcije znanja in preidejo na raven kreativnosti in generiranja novih znanj, veščin in kompetenc.
Med številnimi drugimi razpravljalci je minister kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega izobraževanja opredelil učitelja. Zato želijo na ministrstvu v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v poklic učitelja pritegniti najboljše, pedagoške programe posodobiti, učiteljem pa zagotoviti več zaupanja in manj nadzorov, predvsem pa stalen strokovni razvoj. Minister Pikalo je prepričan, da je od “učiteljev odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.” Zato so mu blizu ideje o manj nalogah ter večji svobodi in ustvarjalnosti izobraževalnega procesa, v katerega središču je zadovoljen in predan učitelj. Zmanjšanje preverjanja in administrativnih bremen za učitelje pa zahteva jasen sistem merljivih kazalnikov napredka učencev.
Javna razprava je namenjena pripravi nove Bele knjige, ki bo opredelila načrtovane spremembe v slovenskem šolstvu za obdobje naslednjih 15 let. Minister se je na današnji javni razpravi načrtno izognil opredeljevanju do posameznih konkretnih predlogov, recimo tistih iz peticije, saj se mu zdi v tem trenutku najpomembneje, da razvijamo javno razpravo: “V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost. Če s tem projektom uspemo, nas čaka široko obzorje možnosti naših otrok in celotne družbe. Posledice pravilnih in napačnih odločitev so dolgoročne. Zato nimamo prostora za napake.”
Prve javne razprave o prihodnosti šolskega sistema #NajSola se je udeležilo več kot 150 udeleženk in udeležencev, ki so izrazili različna mnenja in podali številne predloge o potrebnih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja.
Kongresu mladih evropskih socialistov predseduje Neva Grašič
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićV Helsinkih na Finskem poteka kongres Mladih evropskih socialistov (Young European Socialists – YES), kjer bodo mladi socialisti in socialni demokrati oblikovali skupna programska stališča, potrdili nov manifest za evropske volitve ter razpravljali o seriji strateških usmeritev za prihodnost Evrope. Prav tako bodo izvolili novo vodstvo za dvoletni mandat, kongres pa bo nagovoril tudi vodilni kandidat za predsednika Evropske komisije Frans Timmermans.
Častna odgovornost predsedovati najvišjemu organu mladih socialistov v Evropi je pripadla članici Socialnih demokratov, nekdanji podpredsednici Mladih evropskih socialistov ter dolgoletni mladinski aktivistki Nevi Grašič, ki je tudi kandidatka Socialnih demokratov na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
»Mladi izražajo močno evropsko identiteto in se bodo za svojo vizijo Evrope tudi borili. Želijo si vključujočo in pravično Evropo in socialisti ter socialni demokrati jih ne bomo pustili na cedilu,« je na otvoritvi kongresa povedala Neva Grašič. »Jamstvo za mlade je bila ideja in zgodba o uspehu mladih evropskih socialistov. S to idejo smo mlade postavili v središče politične agende, nekaj kar sama konzervativna Evropska komisija v tem mandatu ni bila sposobna narediti. Mladim danes pošiljamo jasen signal, da ponujamo drugačno Evropo, ki bo obljuba boljše prihodnosti za mlade. V Evropski uniji vidimo ambiciozno integracijo, kateri se bodo države želele pridružiti, ne pa oditi. Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta,« je poudarila ob kongresu.
Manifest mladih evropskih socialistov, ki je osrednja tema kongresa, zahteva ambiciozne ukrepe pri obvladovanju podnebnih sprememb, trajnostno in vzdržno potrošnjo in proizvodnjo; vzpostavitev EU kot skupnosti brez neplačanega dela in kratkotrajnih pogodb o zaposlitve, kot alternativo izpostavlja potrebo po uvedbi enotne evropske pogodbe o zaposlitvi; najnižjo skupno obdavčitev kapitalskih dobičkov pri 25% ter zavezanost k socialno usmerjeni EU, ki na prvo mesto postavlja ljudi, ne kapital; na evropski ravni naslavlja tudi bivanjsko problematiko mladih.
Andreja Katič: “S prenovo kazenskega postopka za pravno in pravično državo za vse.”
/in Aktualno, Novice, Vlada /by Denis SarkićSocialni demokrati smo v svojem programu obljubili odločen boj proti kriminalu in korupciji, bolj učinkovito delo sodišč ter organov pregona. Obljubili smo državo, kjer bogati in vplivni ne bodo imeli drugačne obravnave in kjer se s postopkovnim izogibanjem, ne bo mogoče izogniti roki pravice, ne glede na status, ime, priimek in kapitalsko ozadje.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič iz vrst SD s predlogom spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil sprejet v Državnem zboru, uresničuje obljubo samozavestne Slovenije, ki bo pravna in pravična država za vse svoje državljanke in državljane.
Novi ZKP omogoča bolj učinkovit pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Sodiščem omogoča učinkovito delo brez zavlačevanj in možnost preverjanja “opravičil”, zaradi katerih so se tranzicijske zgodbe do sedaj redno zaključevale brez epiloga.
Novela ZKP tako natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskavo stanovanja ob nedosegljivosti imetnika, če jo vodi preiskovalni sodnik, ter ukinja obvezno branje listin na glavnih obravnavah.
Zakon, ki je usklajen z vsemi strokovnimi deležniki in ga je soglasno podprl Državni svet, pa kazenske postopke vključuje tudi žrtve in njihove sorodnike. Ljudi in njihove stiske postavlja v središče procesov, katerih namen je ne le doseči pravico, ampak tudi in predvsem, žrtvam pomagati zaživeti znova.
“Ustava nam govori, da je Slovenija pravna država in s to novelo smo naredili pomemben korak k temu, da bodo to čutili tudi državljanke in državljani, ne le na papirju, ampak tudi v realnosti,” je ob zaključku predstavitve ZKP v Državnem zboru povedala podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Prednosti, ki jih med drugim prinaša novela Zakona o kazenskem postopku:
Ob mednarodnem dnevu gozdov: S trajnostnim gospodarjenjem varujmo in ohranimo gozdne površine v Sloveniji
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati se zavzemamo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, saj želimo v kar največji možni meri varovati in ohranjati gozdne površine v Sloveniji. Gozdovi v svetu pokrivajo 31 odstotkov kopne površine, v Sloveniji pa več kot 58 odstotkov, kar nas za Finsko in Švedsko uvršča na 3. mesto v Evropi. Površina gozda, ki jo ima Slovenija na prebivalca, je celo 0,57 ha, kar je največ v Evropi, in sicer dvakrat več kot v Franciji in trikrat več kot v Švici. Slovenija je dežela, kjer je gozd najpomembnejši element krajine in je blizu naravnemu stanju.
Gozd daje les, zaposlitev in še mnoge dobrine, varuje okolico pred vremenskimi ekstremi ter opravlja proizvodne, ekološke in socialne funkcije. Človek je bil vedno odvisen od gozda in z zavedanjem o pomenu gozda narašča tudi zavedanje po trajnostnem, večnamenskem, sonaravnem gospodarjenju z gozdom, hkrati s tem pa potreba po znanju in dobro organizirani javni gozdarski službi, ki načrtuje gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo.
Slovenski človek je bil skozi vso zgodovino tesno povezan z gozdom, ki mu je dajal les za gradnjo, za kurjavo, dajal mu je hrano, zavetje, varoval njegovo premoženje pred naravnimi nesrečami, mu pomenil prostor za preživljanje prostega časa. Človek in gozd sta bila vedno v dinamični soodvisnosti in slovenski človek je že zelo zgodaj spoznal pomen gozda in načrtnega trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Današnji pogled na gospodarjenje z gozdom vključuje načelo trajnosti, kar pomeni zagotavljanje trajnosti vseh funkcij gozda: proizvodnih, ekoloških in socialnih.
Nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!«