Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.
Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.
Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.
Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.
Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.
Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.
Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.
Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.
Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.
“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.
Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.
Brglez: Slovenija z vztrajno in aktivno podporo Republiki Makedoniji na poti v evroatlantske integracije
/in EU, Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićRepublika Slovenija je imela v več kot četrt stoletja dolgem samostojnem življenju priložnost že dodobra spoznati pravice in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v mednarodni skupnosti. Če na sodobne mednarodne odnose pogledamo z bolj realistične perspektive, potem je strateški položaj Republike Slovenije pri zunanjepolitičnem udejstvovanju nesporno območno in področno zamejen. Od leta 2004 ga izrazito definira članstvo v dveh ključnih evroatlantskih integracijah, ki je znatno predrugačilo naše zunanjepolitične možnosti ter hkrati pričakovanja drugih do nas.
Že v postopku pridruževanja EU in zvezi Nato je naša država kot svoj ključni zunanjepolitični interes nakazala območje Zahodnega Balkana. Ta interes je sovpadal s pričakovanji evropskih institucij in mnogih držav članic, da bo Slovenija tista »brv« do Zahodnega Balkana, preko katere bo potekal prenos evropskih vrednot, znanja in izkušenj s ciljem jasne perspektive članstva za države iz te regije. To strateško usmeritev naše zunanje politike smo potrdili v Deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2015. Slednja tako določa, da je med prednostnimi področji in območji izvajanja ciljev zunanje politike Slovenije »nadgradnja slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu, dejavna podpora širitvi Evropske unije in Nata ob izpolnjevanju pogojev, zlasti vladavine prava.«
Da je Slovenija cenjena in uspešna mentorica državam Zahodnega Balkana potrjujeta npr. včlanitev Črne gore v Nato junija lani ter zadnji napredek Republike Makedonije pri vključevanju v EU in Nato. Slednjo je od evropskih integracij ter dokončanja demokratične tranzicije vse od razglasitve njene samostojnosti leta 1991 ločeval nerešen spor o imenu z Grčijo. Zaradi imena Republika Makedonija, ki si ga je država nadela ob osamosvojitvi, je bila npr. v OZN sprejeta pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, medtem ko je bil proces vstopanja v druge integracije, katerih članica je tudi Grčija, v preteklosti večkrat blokiran. In to navkljub temu, da je Republika Makedonija leta 2012 celo dobila tožbo pred Meddržavnim sodiščem proti Grčiji zaradi grške blokade vstopa v Nato leta 2008 v nasprotju z začasnim sporazumom iz leta 1995.
17. junija 2018 sta makedonski in grški zunanji minister podpisala sporazum, ki spor o imenu rešuje s preimenovanjem Republike Makedonije v Severna Makedonija. Rešitev so pozdravili visoki predstavniki OZN, EU in Nata ter številnih držav, vključno z Republiko Slovenijo, kot korak k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama ter pot k miru in stabilnosti na celotnem Zahodnem Balkanu. Hkrati so visoki predstavniki EU in Nato jasno nakazali, da uveljavitev sporazuma za Republiko Makedonijo pomeni okoliščino za odločen napredek v približevanju tema organizacijama.
Tudi v primeru reševanja mednarodnih sporov po mirni poti velja, da noben spor ni docela rešen, dokler niso izpeljani vsi koraki, ki so potrebni za uresničevanje dogovora. Zato bo Slovenija svojo odgovorno vlogo mentorice opravila šele takrat, ko bo Republika Makedonija dobila enakopravno mesto v ključnih evroatlantskih integracijah. Slednje pomeni, da je vztrajna in aktivna podpora Slovenije ključna tudi oz. še posebej v fazi uresničevanja doseženega sporazuma z Grčijo. V primeru Republike Makedonije pot do te faze vodi preko potrditve sporazuma na referendumu, ki bo potekal to nedeljo, 30. septembra.
Republiko Makedonijo in njene državljane so pred odločanjem, ki je do neke mere podobno zgodovinsko kot referendumska odločitev volivk in volivcev 8. septembra 1991 za samostojnost Republike Makedonije, prišli podpret predstavniki mednarodnih organizacij, vključno z visoko predstavnico EU Federico Mogherini in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensem Stoltenbergom, predsednika avstrijske in nemške vlade ter številni drugi.
Le nekaj dni pred referendumom, v torek, 25. septembra, se bo na delovnem obisku v Republiki Makedoniji mudil tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Čeprav po svoji naravi delovni, je ta obisk izkaz tradicionalnih prijateljskih odnosov med državama in pomembna podpora dosedanjim aktivnostim vlade ter uradnim stališčem Republike Slovenije v evropskih institucijah.
Republika Slovenija je bila namreč ena izmed prvih držav, ki so Republiko Makedonijo priznale pod njenim ustavnim imenom. Medtem ko je naša država kot prva odprla veleposlaništvo v Skopju, je Republika Makedonija svoje prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo odprla prav v Ljubljani. Od takrat sta državi razvili tesne vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Slovenija od leta 2004 bilateralno ter v okviru pobud, kakršna sta Brdo-Brijuni proces ter Berlinski proces, politično, strokovno in tehnično podpira Republiko Makedonijo pri njenem včlanjevanju v EU in Nato. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju je leta 2007 in 2008 − podobno kot pri procesu vstopanja Črne gore v Nato − opravljalo vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata za Republiko Makedonijo. Republika Makedonija ima v Republiki Sloveniji vseskozi trdo podporo tudi v okviru EU, saj si slovenski predstavniki v Evropskem svetu, Svetu EU in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu aktivno prizadevajo za to, da bi Republiki Makedoniji bil omogočen čimprejšnji začetek pogajanj o članstvu v EU.
V zvezi z uresničevanjem sprejetega dogovora z Grčijo je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije 6. julija 2018 že pozdravilo ponovno ratifikacijo sporazuma med Grčijo in Republiko Makedonijo. 10. julija 2018 se je za širitev EU na Zahodni Balkan ob napredku v izgradnji zaupanja, kakršnega predstavlja doseženi dogovor o imenu med Grčijo in Republiko Makedonijo, na vrhu berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu zavzel tudi nekdanji predsednik slovenske vlade dr. Miroslav Cerar. Skladno s splošno usmerjevalno vlogo, ki je določena z Ustavo in Zakonom o zunanji politiki, lahko pričakujemo, da bo tudi Državni zbor v tem mandatu imel še priložnosti za izražanje javno-diplomatske podpore Republiki Makedoniji pod novim imenom.
Zato je tudi obisk predsednika DZ Dejana Židana, ki se bo v Skopju sestal z najvišjimi predstavniki makedonskih oblasti, prispevek k skladni, verodostojni in celostni zunanji politiki, h kateri smo se zavezali z deklaracijo in strategijo zunanje politike. Spričo pomembnih korakov za prihodnost Republike Makedonije ter evropske perspektive in miru v celotni regiji pa udejanja parafrazirano Einsteinovo krilatico, da so mentorji glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.
Dr. Milan Brglez,
poslanec SD in podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru RS
NAPOVED ZA MEDIJE: 11. volilni Kongres Socialnih demokratov, sobota, 6. oktober 2018, ob 10. uri v Kulturnem domu Bukovica, Volčja Draga
/in Dogodki, Novice, Stranka /by Denis SarkićVabimo vas na 11. volilni Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v soboto, 6. oktobra 2018, s pričetkom ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma, Bukovica 43, Volčja Draga (Občina Renče – Vogrsko).
Že v petek, 5. oktobra 2018, od 18. ure naprej bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekal javni pogovor “Za razumno Evropo” z gosti, ki ga bo vodila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon,temu pa bo sledilo druženje Socialnih demokratov ob koncertu (vabilo v priponki).
Predlagan dnevni red 11. Kongresa SD:
Po zaključku kongresa (predvidoma v roku 15 minut) bo v medijskem središču (1. nadstropje) sledila skupna novinarska konferenca novoizvoljenega vodstva Socialnih demokratov.
Kandidatna lista za posamezne voljene funkcije in organe stranke:
Kandidatna lista za 11. Kongres SD
Vljudno vas naprošamo, da nam svojo udeležbo za spremljanje kongresa NUJNO potrdite preko e-pošte na [email protected], najkasneje do četrtka, 4. oktobra 2018, do 12. ure.
Prav tako vas naprošamo, da nam sporočite imena/število vaših kolegic/ov fotografinj/ov, TV snemalk/cev in ostalih, ki bodo spremljali kongres, zaradi korektnega zagotavljanja opravljanja vašega oz. njihovega dela.
Brez ustreznih akreditacij predstavnicam in predstavnikom medijev ne bo dovoljen vstop v dvorano!
Mesto za prevzem akreditacij bo na dan kongresa v medijskem središču v Kulturnem domu Bukovica (1. nadstropje), od 9. ure naprej.
Za vse dodatne informacije oz. posebne tehnične prošnje smo na voljo tudi prek GSM 051 44 99 22 (Denis Sarkić/SD komunikator).
Vljudno vabljeni!
Prijazne pozdrave,
Služba SD za odnose z javnostmi
Socialni demokrati
Levstikova 15
1000 Ljubljana
tel.: +386 1 2444 100
e-pošta: [email protected]
www.socialnidemokrati.si
Twitter: @strankaSD
Facebook: www.facebook.com/socialnidemokrati.si
Komentar dr. Milan Brglez: Arbitražna spoznanja
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićPoslanci SD obiskali piransko občino
/in Lokalno, Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.
V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.
Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.
Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.
Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.
V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.
Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.
Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.
Branko Verdev kandidat SD za župana Mestne občine Celje
/in Lokalno, Novice /by Denis SarkićKandidaturo za celjskega župana na letošnjih lokalnih volitvah napovedal Branko Verdev, ki je tudi celjski mestni svetnik. Zavzemal se bo za enakomeren razvoj celjske občine s poudarkom na uravnoteženem razvoju urbanega in podeželskega okolja. Prav tako se bo zavzemal za več sodelovanja med mestno upravo s krajevnimi in mestnimi četrtmi in za vzpostavitev participatornega proračuna za projekte občanov.
“Treba bo urediti gospodarski razvoj, investicije zelenih podjetij in razvoj podjetniške cone v Celju. Občina mora vzpostaviti tudi ugodne pogoje za nove investicije. S tem bi pridobili tudi nova delovna mesta,” je dejal Verdev. Meni tudi, da mora Celje postati zanimiva turistična destinacija, ki bo obdržala goste vsaj nekaj dni. Verdev bi podpiral tudi projekte področja kulture, športa, zdravja in podjetništva.
Po njegovih besedah Celje potrebuje občinski prostorski načrt s poudarkom na opredelitvi območij za razvoj gospodarstva na eni in območij, namenjenih zelenim površinam, na drugi strani. Od države pa pričakuje, da bo zagotovila strokovno izvedbo ekološke sanacije Celjske kotline. Dodal je še, da morajo v občini ohraniti visok standard celjskih vrtcev in osnovnih šol ter ob tem zagotoviti, da bodo otroci hodili v šolo v bližini svojega doma.
Funkcijo celjskega župana bi 63-letni Verdev, ki je po poklicu diplomirani inženir strojništva, opravljal poklicno. Kandidiral bo s podporo SD, ki mu jo je izrekel tudi predsednik Občinskega odbora SD Celje Stane Rozman. Ta je ob tem napovedal tudi prizadevanja SD za izboljšanje števila svetnikov v celjskem v mestnem svetu.
Nemec: Odločitev Evropske komisije glede arbitraže postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost
/in EU, Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić“Odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, ki potrjuje večino slovenskih stališč glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost,” je ocenil predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec.
“Razkritje nemškega časnika Spiegel, ki je objavil mnenje pravne službe, je odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja,” je povedal poslanec SD Nemec. “To, da komisija ne bi upoštevala mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko,” je povedal Nemec v izjavi novinarjem v DZ.
Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal poslanec SD. Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.
Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.
“Smo v pomembnem obdobju, ko bomo odločali o prihodnosti Evrope in jasno je treba pokazati, kakšne Evrope si ne želimo. Želimo si Evropo, ki bo spoštovala vladavino prava, kar je njen temelj,” je poudaril Nemec s pogledom na evropske volitve maja 2019.
Nemški Spiegel je konec preteklega tedna poročal, da je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti. Juncker naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja, nasvet lastne pravne službe ignoriral.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je Cerarjeva vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek: »Povezani zmoremo več!«
/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa prihajajočih lokalnih volitvah bo kandidatka Socialnih demokratov za županjo Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. V nagovoru občankam in občanom je izpostavila, da vedno prisega na dialog. ”Vem, da stvari niso nikoli črno-bele in da so iz različnih zornih kotov videti drugačne. Verjamem, da več glav, več ve. Kompromisi so nujni, zato da napredujemo. Da rastemo. Nujno je, da se spoznavamo; da sprejemamo to, da drugače mislimo, da drugače čutimo,” je uvodoma pojasnila ob najavi kandidature.
Nuška Gajšek, rojena Ptujčanka, je v nagovoru dejala, da jo mnogi poznajo po imenu, so o njej slišali, brali njene pobude iz mestnega sveta v Ptujčanu, saj je bila ena aktivnejših mestnih svetnic v zadnjem mandatu. ”Spremljala sem, kako delujejo strukture. Tiste, ki delajo za nas. Ali kot pogosto slišimo kritike v javnosti – ki bi naj delale za nas. Z načinom dela nisem bila zadovoljna. Verjamem, da se da delati drugače,” je pojasnila razloge za kandidaturo.
”Župan je samo funkcija. A hkrati mnogo več kot le to. Tisti, ki jo zasede mora skupnost povezovati, ne izključevati. Mora poslušati. Mora slišati. Župan ni zato, da je sam sebi namen, ampak, da po svojih najboljših močeh in znanjih služi skupnosti. In seveda nihče ni vseveden. Zato se mora posvetovati,” je opisala, kako bi po njenem mnenju moral delovati županj ali županja.
Nuška je leta 2007 opravljala pripravništvo v Evropskem parlamentu v Bruslju, od leta 2008 pa je zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije, kot strokovna sodelavka v poslanski skupini SD. Poudarila je, da so v poslanski skupini SD zavezani politiki odprtih vrat, saj se odzovejo na vsako prošnjo za srečanje ali pogovor. ”Četudi se morda z njihovim videnjem ali predlogom, s katerim različne skupine prihajajo, ne strinjamo, jim vedno prisluhnemo. Tega sem se naučila in to me spremlja. In to prakso prenašam tudi v lokalno politiko. Vse moje pobude so rezultat točno take politike. Odprte in povezovalne.”
”Ljudje nam zaupajo, da bomo v njihovem imenu delovali za skupno dobro. In v zdravi demokraciji ni mesta samovolji, grožnjam in deljenju ljudi na prave in neprave. To je enostavno nedopustno. Najslabša politika je tista, ki populistično manipulira z ljudmi in jim na koncu servira politiko izvršenih dejstev. Politika, ki namesto na moči argumentov temelji na argumentu moči. Take politike se ne grem,” je poudarila Gajškova, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja. Po njenem mnenju nobena funkcija ne more in ne sme biti zgolj okras pred ali za imenom nekoga, še posebej, ko gre za voljene in imenovane funkcije, katerim ljudje poverijo svoje usode z zaupanjem, da bo delovanje v njihovem interesu.
Ptujski socialni demokrati pilijo še zadnje podrobnosti programa za lokalne volitve. Upajo, da z njim uspejo prepričati občanke in občane Ptuja, da so prava izbira. Eno izmed pomembnejših rešitev vidijo v oblikovanju participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja odločajo občanke in občani, ki s svojimi glasovi oblikujejo prednostno listo projektov, ki jih mora občina ter župan izvesti.
”Menim, da je naše delo v preteklem mandatu dobra popotnica za naprej in da je to tudi eden trdnejših argumentov za naše volivce, da nam zaupate svoj glas,” je poudarila kandidatka SD za županjo ptujske mestne občine Nuška Gajšek, ki je v preteklem mandatu vodila delovanje svetniške skupine SD, kar ji je dalo novih znanj, izkušenj in vpogleda v lokalno skupnost, kot pravi sama. Nuška ob tem poziva, da naj ljudje spremljajo kampanjo, postavljajo vprašanja in bodo kritični ter konstruktivni.
Komentar Tanje Fajon: Zaščita avtorskih pravic v Evropi
/in EU, Mnenja, Novice /by Denis SarkićTa teden smo poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu spet glasovali o direktivi, ki naj bi v Evropi uredila stanje na področju avtorskih pravic. Predlog je bil v nasprotju z mojimi željami in glasovanjem tokrat žal potrjen.
Prav vsi se strinjamo, da zakonske spremembe hudo zaostajajo za razvojem tehnologij, da distribuiranje del po internetu predstavlja velik izziv za ureditev avtorskih in sorodnih pravic in da je prav, da avtorji prejemajo pravično nadomestilo za svoje delo. Zato to povsem upravičeno zahtevajo.
Zakaj mi je torej žal, da je bil predlog sprejet?
Prvič, ker tako zelo kompleksne teme preprosto ni mogoče stlačiti v 20 členov, ne da bi pri tem tvegali natančnost zapisa, jasnost definicij in interpretacije, skladnost med posameznimi deli direktive in zakonodajo nasploh, da o dobri kompromisni vsebini sploh ne govorimo. To se je na koncu potrdilo v več kot 250 dopolnilih, ki so bila vložena k predlogu besedila.
Drugič, javna razprava se je začela zelo pozno, deležni smo bili veliko populističnih informacij, prisotne je bilo veliko jeze, stališča pristojnih ministrstev praktično niso bila poznana, večina razprave se je zgrnila le okrog členov 11 in 13, ki seveda sta pomembna, vendar nista edina pomembna.
In tretjič, ker enako upravičeno kot avtorji svoje pravice zahtevajo tudi uporabniki. Njih v času nastajanja direktive ni zastopal pravzaprav nihče. Na različne negativne posledice, ki jih lahko prinese sprejem tako slabo pripravljene direktive, opozarjajo številni strokovnjaki. Ocen učinkov ne poznamo (razen dovolj zgovornih propadlih poskusov vpeljave licenc v Španiji in Nemčiji), vem pa za vsaj eno analizo, ki je bila med pripravo direktive namenoma »pospravljena v predal«, dokazala pa je, da založniki od dejavnosti spletnih portalov z novicami nimajo škode, kot so zatrjevali, marveč korist.
V evropskem parlamentu sem glasovala proti direktivi, saj je bila večina amandmajev, za katere sem se zavzela in bi po mojem mnenju zadovoljivo popravili uravnoteženost besedila do te mere, da bi postal podlaga za pogajanja, zavrnjenih. Prav tako se ne strinjam členom 4 (vpliv na izobraževanje), na katerega ni bilo podano nobeno dopolnilo, njegov prvotni zapis pa je nesprejemljiv. Na MIZŠ RS se tega zavedajo, žal mi je, da svojega stališča niso javno objavili, upam pa, da bo naša nova ministrska ekipa glede tega sledila začrtani poti, ki je za Slovenijo dobra.
Naj še enkrat ponovim, da tudi v prihodnje ne bom podpirala nedorečenih zakonodajnih predlogov samo zato, ker so potrebne spremembe. Če želimo, da skupna evropska zakonodaja deluje, mora biti tudi zapisana v taki maniri. Če naj bo pravična, pa potrebuje dobre, in ne kilavih kompromisov.
Na čistopis končnega besedila predloga direktive, ki bo šel v nadaljnja pogajanja, moramo še malo počakati, vseboval pa bo zelo podobne predloge in zato dileme, ki sem jih opisala v svojem zapisu pred glasovanjem in ga najdete na povezavi. V tem zapisu preberite še nekaj drugih podrobnosti in stališč v zvezi s to direktivo in vsebino spornih členov.
Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica S&D/SD
Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.
Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.
Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.
Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.
Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.
Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.
Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.
Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.
Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.
“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.
Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.
Odbor za pravosodje DZ podprl imenovanje Katičeve za pravosodno ministrico
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOdbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič ocenil kot ustrezno. Katičeva je med prioritetami navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.
Katičeva želi pridobiti čim širšo podporo deležnikov za krepitev zaupanja v sodstvo, sojenja v razumnih rokih in transparentnost sodne uprave. “Slovensko sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja,” je poudarila Katičeva. Pri tem pa je dodala, da imajo na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki – med drugim zakonodaja.
Njeno zaslišanje je bilo eno krajših, kar je, kot je dejala po glasovanju, morda tudi posledica tega, da je sama uvodoma na zaslišanju podrobno predstavila cilje in prioritete.
Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov.
Slovensko pravosodje je po njenih besedah storilo pomemben napredek v boju s sodnimi zaostanki, vendar pa posamezni sodni postopki iz različnih razlogov trajajo predolgo. “Število nerešenih zadev se zmanjšuje, pričakovani časi reševanja zadev se skrajšujejo, žal pa se bistveno ne spreminja zaupanje javnosti v učinkovitost in neodvisnost dela sodišč,” je poudarila Andreja Katič.
Skladno s koalicijsko pogodbo je Katičeva napovedala razmislek o uvedbi triletne preizkusne dobe sodnikov. Koalicijski partnerji so si zadali, da sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike ali sam sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili.
Katičeva se zaveda, da bo težko dobiti dvotretjinsko podporo za takšne ustavne spremembe, zato želi najprej sprožiti širšo razpravo, na podlagi katere bo ministrstvo lahko oblikovalo predlog. Doslej se je namreč največ polemiziralo predvsem vprašanje ukinitve trajnega mandata. “S predlogom sprememb ustave želimo spodbuditi razpravo in storiti korak naprej pri izločanju političnega tveganja na imenovanje ali neimenovanje sodnikov,” je navedla kandidatka za pravosodno ministrico iz vrst SD.
Ob že načrtovanih spremembah bo nujen razmislek o večji specifikaciji v izobraževanju in večjem pridobivanju praktičnih znanj za študente prava. Odprto ostaja tudi vprašanje prehodov med različnimi pravniškimi poklici. Ob velikem deležu razveljavljenih sodb bodo nujni dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili dokončno odločanje instančnih sodišč brez vračanja na prvo stopnjo.
Katičeva je izpostavila tudi problem neenakomerne obremenitve sodnikov in sodišč. Čeprav mreža sodišč ni izrecno omenjena v koalicijski pogodbi, se bo treba po njenih besedah Katičeve, ki trenutno še vodi ministrstvo za obrambo, pogovoriti tudi o njeni reorganizaciji, za kar minister Goran Klemenčič ni našel dovolj politične podpore. Med prioritetami je navedla še pripravo novega zakona o nepravdnih postopkih, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o kazenskem postopku.
Prav tako se bo, če bo imenovana na mesto pravosodne ministrice, lotila reševanja prostorske problematike sodišč in zaporov. Pospešiti bo treba postopke za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, o morebitni krnitvi sodne preiskave pa danes ni želela špekulirati. Zdijo pa se ji nujne spremembe zakona o kazenskem postopku – najprej nujne zadeve, potem pa tiste, ki so bile v sedanjem mandatu obravnavane kot sporne.
Posebno pozornost je Katičeva v predstavitvi namenila pregonu gospodarske kriminalitete in kako ga izboljšati. Pri tem pa je na vprašanje poslancev odgovorila, da ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala po njenem mnenju ni smiselna, saj je pripad takšnih zadev premajhen.
Pravosodni minister po njenih besedah ne more vplivati na vodenje posameznih zadev, saj je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, prav tako se sama nima namena vmešavati v delo sodstva ali tožilstva, čeprav so se v medijih pojavili očitki, da bi lahko vplivala na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. “Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili,” je odgovorila na očitke.
Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič je ob koncu zaslišanja še navedla, da bi ob njenem imenovanju za ministrico eno od dveh mest državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje zasedla dr. Dominika Švarc Pipan.