Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v torek, 31. maja, skupaj z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem, predstavila predlog novega Družinskega zakonika. Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da potrebujemo boljšo ureditve družinsko pravnega področja.
Bistvene novosti predloga Družinskega zakonika (DZak) so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Predlog zakonika zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati.
1. Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka.
2. Uvajamo načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).
3. Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).
Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.
Ključna novost je tudi prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. To bo ob veljavni ureditvi omogočilo oblikovanje posebnih družinskih oddelkov tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do sedaj takšni posebni oddelki še niso oblikovani in seveda večjo specializacijo sodnikov, ki odločajo o družinskih zadevah. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v teh zadevah, kar je pomembno predvsem z vidika učinkovitega varstva koristi otrok
Sodišča bodo po predlagani ureditvi pristojna za odločanje v naslednjih zadevah, ki jih vsebinsko lahko razvrstimo v štiri sklope:
• ukrepi za varstvo koristi otrok
• skrbništvo
• spregled zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze
• posvojitev
Družinski zakonik ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov.
Predlog zakonika ne ureja istospolnih partnerskih zvez in ne vključuje določbe o prepovedi telesnega kaznovanja. Prepoved telesnega kaznovanja bo zakonsko določena v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Področje istospolnih partnerskih zvez pa je že urejeno, saj je Državni zbor 21. 4. 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve.
Zakonik prinaša tudi poenostavitve pri razvezi. Zakonca, ki nimata skupnih otrok in želita razvezo, se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.
Novost je tudi pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. predporočna pogodba. Torej pogodba s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Tako za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za razvezo. Zakonca morata pred poroko drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem. Del predporočne pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in preživninah v primeru razveze.
Predlog Družinskega zakonika, ki bo v javni razpravi 60 dni, najdete na spletni povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/
Ministrica Katič ob 25. obletnici prve prisege slovenskih nabornikov: V korak z zaslugami gre tudi odgovornost, da v strpnosti in dialogu ter skupaj ustvarjamo čim boljše razmere za življenje vseh v Sloveniji
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič je v svojem nagovoru v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu na slovesnosti ob 25. obletnici prve prisege 180 slovenskih nabornikov v takratnem 510. učnem centru izpostavila, da so slovenski naborniki 2. junija 1991 tudi prvič prisegli svoji domovini v slovenskem jeziku. “Zagotovitev materialnih razmer, kadrovanje, priprave učnih programov in ureditev zakonskih predpisov za usposabljanje slovenskih nabornikov v Republiki Sloveniji so bili zelo zahtevni. Zato bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki ste takrat vložili vso svojo energijo v ta pomemben državotvorni projekt,” je dejala ministrica. Trud, s katerim je bil zasnovan projekt lastnih oboroženih sil, pa po besedah ministrice pomeni še dodatno odgovornost v prizadevanjih za uspešno premagovanje izzivov, s katerimi se trenutno soočamo v obrambnem sistemu.
26. junija 1991 je bila na Trgu republike slovesna razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. V častni četi, ki je bila postrojena v čast naši domovini, sta sodelovala tudi voda, ki so ju sestavljali naborniki z Iga in iz Peker. Naslednji dan se je začela vojna. Protiletalska obramba 510. učnega centra je nad Ljubljanskim barjem sestrelila enega od treh helikopterjev Mi-8, ki so imeli nalogo uničiti tako učni center kot tudi Ig. Naborniki so se zaradi nevarnosti napada JLA umaknili na širše območje Kočevske Reke. Tam so se skupaj s pripadniki 710. učnega centra iz Peker začeli taktično uriti. V najvišji bojni pripravljenosti so se usposabljali za pripravljanje zased, izvidništvo, napade, zasedanje položajev, protidesantni boj in v številnih drugih veščinah. Nato so se premaknili na mejne prehode z Republiko Hrvaško in nato konec vojne dočakali na Gorenjskem ter se vrnili na Ig.
“Postavljanje temeljev nove države je bil skupen projekt in le skupaj je bilo mogoče uspeti. Projekt, za katerega so osamosvojitveni borci – pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske Milice – tvegali svoje življenje in ga nekateri med njimi, žal, morali tudi žrtvovati«, je v nadaljevanju poudarila ministrica in dodala, da prav zato ni prav, da si danes kdor koli prisvaja osamosvojitev kot svoj projekt. »Predvsem pa se je treba zavezati, da gre v korak z zaslugami tudi odgovornost. Odgovornost, da v strpnosti in dialogu ter skupaj ustvarjamo čim boljše razmere za življenje vseh, ki živimo v Sloveniji. V svoji državi, ki jo je bilo tako težko priboriti,” je sklenila ministrica Andreja Katič.
Slovesnosti so se udeležili pripadnice in pripadniki stalne sestave učnega centra, naborniki prve generacije slovenskih vojaških sil, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter drugi. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pred slovesnostjo je pred upravno stavbo Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje potekalo odkritje spominskega obeležja v opomin in spomin na 27. junij 1991, ko je bil v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Ljubljanskem barju sestreljen helikopter Jugoslovanske ljudske armade.
Minister Židan: Slovenski mlekarji dobili dovoljenje za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićSlovenski mlekarji – Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne in Mlekarna Planika, so s strani kitajskih uradnih organov prejele dokončno dovoljenje, da se registrirajo za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko. Slovenija na čelu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana si je zaradi ruskega embarga in ukinitve mlečnih kvot že dalj časa prizadevala najti nove trge za slovenske proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov. Obeti so veliki predvsem pri izvozu na Kitajsko, saj se z dovoljenjem za registracijo izvoza mlečnih izdelkov v to državo odpira velik trg.
Predstavniki obeh držav so že avgusta lani parafirali protokol glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, ki ga je nato novembra lani podpisal slovenski minister Dejan Židan med uradnim obiskom na Kitajskem, kar je bil eden od ključnih pogojev za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Kot je takrat pojasnil kmetijski minister Židan, bi Ljubljanske mlekarne želele izvažati sterilizirano mleko, Mlekarna Celeia pa sirne namaze in nekatere druge izdelke višje dodane vrednosti. Nekatere mlekarne proizvajajo mleko v prahu, ki ga Kitajci zelo iščejo, nekatere pa fermentirane izdelke. Dovoljenje za izvoz na Kitajsko predstavlja za slovenske proizvajalce mleka veliko priložnost, saj je Slovenija, tako kot celotna EU, zasičena s to dobrino.
Mlečna industrija v Evropi je trenutno v veliki krizi, saj je mlečni sektor zasičen z mlekom, kar potiska cene te surovine navzdol. Konec junija bodo evropski ministri ponovno razpravljali o tej temi, a med državami se pojavljajo zelo različna mnenja, Evropska komisija pa, kot kaže, nima volje za reševanje teh težav. Konkurenca na svetovnem trgu mleka je ostra in bo še ostrejša, a tudi povpraševanje se bo povečevalo, napovedujejo strokovnjaki. Nekateri so celo prepričani, da je mleko “belo zlato prihodnosti”.
Socialni demokrati podprli ratifikacijo Protokola o pristopu Črne Gore k Severnoatlantski pogodbi
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanci Socialnih demokratov so bili sopodpisniki zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora o Zakonu o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi (NATO). Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je pozdravil skupno pobudo večjega dela politike, ki se po njegovih besedah “zmore poenotiti takrat, ko je to potrebno”. Poudaril je, da dejanje ratifikacije za članstvo Črne gore v zvezo NATO ni pomembno samo za Črno goro, temveč za celotno regijo, da se ohranita mir in stabilnost. Ob tem je – glede na razmere, povezane z migrantsko krizo – izpostavil pomen nadaljnjega sodelovanja ter krepitve odnosov med vsemi državami regije.
Stališče Poslanske skupine SD na seji DZ o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k zvezi NATO:
Slovenija je odkrit zagovornik širitve na države Zahodnega Balkana. Naše stališče temelji na oceni, da so Evro-atlantske integracije največji garant stabilnosti in miru v sosednji regiji Jugovzhodne Evrope. Slednje je še posebej pomembno v času, ko je stabilnost sosednje regije na preizkušnji zaradi zunanjih varnostnih groženj in notranjih faktorjev, kot so porast radikalizma in razcvet mednarodnega terorizma.
Socialni demokrati smo tako prepričani, da bo priključitev Črne Gore k Natu izjemno pripomogla k okrepitvi njene varnosti in stabilnosti. Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija prva ratificira Protokol o pristopu Črne gore k zvezi NATO.
Severnoatlantlantska zveza (NATO) je bila ustanovljena z Washingtonsko pogodbo, 4.aprila 1949. Izjemnega pomena sta četrti člen, ki predpisuje obveznost posvetovanj v primeru ogrožanja ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti ali varnosti katerekoli države članice, in peti člen, ki določa, da je napad na eno od članic napad na vse. Najpomembnejši cilj zveze NATO je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in vojaškimi sredstvi.
Članstvo v zavezništvu NATO tako prinaša jamstvo, da si bodo članice v primeru oboroženega napada na katerokoli od njih, med seboj, individualno in kolektivno pomagale. Po drugi strani pa vsaka država ohranja pravico, da se odloči sama in v povezavi z drugimi o načinu odziva na napad. V praksi pa je individualnost odločitve podrejena skupni pripravi in posvetovanjem, kar je seveda nujno za avtoriteto odločitve in učinkovitost zveze.
Zaradi varnostnih izzivov in predvsem zaradi konstantne slovenske podpore iskreni želji črnogorskega naroda po samostojni in neodvisni državi, smo že od začetka podpirali in še naprej aktivno podpiramo črnogorsko članstvo v Evroatlantskih integracijah. Tako je bila Slovenija kontaktna točka za NATO v Podgorici in odkrita zaveznica v vseh fazah do podpisa pristopnega protokola.
S članstvom si bo Črna Gora zagotovila tudi večjo vlogo in možnost vpliva v mednarodnih zadevah. Posvetovanja med vladami članic namreč pomembno prispevajo k vplivu in vlogi vsake države v njenih celotnih mednarodnih odnosih. Tovrstni stiki in posvetovanja državam članicam zelo koristijo v času težav ali nesoglasij. Omogočajo jim uporabo skupne zaloge medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kar jim pomaga odkrivati vzajemno sprejemljive rešitve in sprejemati skupne odločitve. Pristop Črne Gore je znak tudi drugim državam na Zahodnem Balkanu, da je NATO odprt za proces nadaljnje širitve. Upamo, da bo priključitev Črne Gore tako pripomogla tudi k večji stabilnosti in povezanosti na Balkanu in pomiritvi napetosti v regiji.
Židan pozdravil ustanovitev slovenskega Združenja za konopljo za prehranske in neprehranske nemene
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil ustanovne skupščine novega slovenskega Združenja za konopljo za prehranske in neprehranske namene. V svojem nagovoru je Židan dejal, da gre za zgodovinski trenutek ter nove člane združenja po konstituiranju in pripravi programa delovanja povabil na prvo srečanje na ministrstvo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije želi z ustanovitvijo združenja za konopljo združiti sedanje izkušnje pridelovalcev (ekoloških kmetov), predelovalcev in prodajalcev konoplje. “V slovenskem kmetijstvu nujno potrebujemo nove kmetijske proizvodnje, ki so potencialno donosnejše,” je povedal minister Dejan Židanin ob tem je opozoril, da je “kmetijstvo lahko uspešno le, če je stroškovno maksimalno učinkovito, uspejo pa lahko tisti, ki gredo skupaj skozi izzive, tako pa gredo lažje naprej, veliko težje pa je posameznikom”.
Minister Židan je še poudaril, da sicer znamo kmetovati s tehnološkega vidika, imamo veliko znanja in izkušenj, pogosto pa nam primanjkuje znanje in izkušnje s področja prodaje. “Največja nevarnost je, če ne znamo prodajati, saj moramo namreč vedeti, kdo vse potrebuje izdelke iz konoplje,” je še opozoril Židan in dodal, “da se pri takih poslovnih projektih ne gre zanašati samo na ustna zagotovila o teoretični možnosti velikega povpraševanja po proizvodih; potrebni so konkretni dogovori, tudi pisna zagotovila za poslovno sodelovanje, sicer bo lahko sektor imel slabe in žalostne poslovne naložbe”.
Minister Židan je prisotne tudi opozoril, da pri svojem delovanju in promociji sektorja ne smejo prestrašiti potrošnika in jim deliti zavajajoče informacije, kot so se pojavljale ponekod. Za vzajemno zaupanje je po besedah ministra potrošniku treba navajati relevantna dejstva in informacije, ki 100% držijo, kjer je med drugim omenil informiranje o splošnem stanju in podatkih v celotnem kmetijsko / prehranskem sektorju in (ne)varovanju okolja s strani kmetov. Ob koncu je minister Židan navzočim podal predlog, da naj za uspešno in pozitivno zgodbo pripravijo dober poslovni model, sicer ne bo pravega in želenega učinka.
Židan: “Bodi pozorni na razpise ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ne zamudite okna priložnosti za sofinanciranje projektov.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na Bledu udeležil 14. Foruma obrti in podjetništva, ki je bil namenjen pregledu aktualnih problemov in priložnosti za razvoj slovenskega gospodarstva, predvsem obrti in malega podjetništva kot ključnega dela domače ekonomije. Na 14. Forumu obrti in podjetništva je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) predstavnikom Vlade RS predstavila Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2016 – Priložnost za napredek, ki predstavljajo največji manifest za obrt in malo gospodarstvo.
Minister Dejan Židan je v nagovoru dejal, da je stanje na področju kmetijstva težko. Zato si je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na tem področju zadalo tri cilje: pospešiti gospodarske aktivnosti z večanjem izvoza, rasti na kmetijskem sektorju ter povečanje investicij. Glede slednjega je minister opozoril, da je objavljen terminski načrt javnih razpisov za ukrepe PRP do konca letošnjega leta. Vrednost sofinanciranja z javnim denarjem bo po njegovih besedah vreden 150 milijonov evrov, kar pomeni investicijski zagon v vrednosti čez 350 milijone evrov. Židan zato poziva, da so ljudje pozorni na objavljene razpise na spletni strani ministrstva, še posebej mladi kmetje. “Ne zamudite okna priložnosti, take priložnosti še nekaj let ne bo več,” je pozval minister Židan.
Glede novoustanovljenega državnega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi pa je minister Židan predstavil aktivnosti, ki potekajo ter s tem povezane javne razpise.
Razpisna komisija je dne 5. 5. 2016 izvedla javno odpiranje vseh štirih razpisov na katere je prispelo 511 ponudb in sicer:
– za sečnjo in spravilo lesa 197 ponudb
– za gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij 100 ponudb
– za gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest 115 ponudb
– za prevoz gozdno lesnih sortimentov 99 ponudb
Socialni demokrati predlagamo, da morajo imeti člani nadzornih svetov bank soglasje regulatorjev
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićNa Odboru DZ za finance smo poslanci Socialnih demokratov vložili predlog amandmaja k Zakonu o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Z amandmajem želimo zagotoviti, da bi bilo za člane nadzornih svetov bank obvezno prehodno soglasje Banke Slovenije (oz. ECB v primeru velikih sistemskih bank), tako kot to velja za člane bančnih uprav.
Ne le zapleti z imenovanjem nadzornega sveta NLB, tudi splošni položaj v bančnem sistemu in luknja, ki jo moramo z veliki odrekanji sanirati davkoplačevalci, terjajo, da za nadzornike bank postavimo stroge kriterije in storimo vse, kar je v naši moči, da bodo na te odgovorne položaje prišli ljudje, ki imajo znanje, ugled in odgovornost za opravljanje nadzora nad bančnim poslovanjem.
Pri tem ni pomembno, ali so banke v zasebni ali javni lasti – Socialni demokrati menimo, da bi morala ta ureditev veljati za vse banke, ne glede na lastništvo. Če naj država jamči za bančne vloge vseh državljanov, ne glede na bančnega lastnika, ima pravico tudi zahtevati, da jih nadzirajo le najbolj kompetentni ljudje.
Na seji Odbora DZ za finance se o našem predlogu sicer ni glasovalo, a ga bomo ob obravnavi zakona pripravili tudi za plenarno sejo Državnega zbora. Tako bi popravili napako, ki je je zgodila ob sprejemanju Zakona o bančništvu in s katero se je ta obveza – že vključena v originalni predlog zakona – črtala iz zakona.
SD in ZDUS za ohranitev javnega zdravstva
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićVodstvo SD na čelu s predsednikom se je v torek, 1. junija, na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) sestalo z vodstvom zveze, ki jih je vodil njen podpredsednik Janez Sušnik. Sogovorniki so se zavzeli za ohranitev javnega zdravstva, ki omogoča dostopnost zdravstvenih storitev vsem državljanom, ne le elitam, je po srečanju v izjavi za medije povedal predsednik SD mag. Dejan Židan.
“Prednostna naloga na področju zdravstva je v tem trenutku skrajšanje čakalnih dob, saj se je v zadnjem letu število čakajočih bolnic in bolnikov povečalo za 50.000, tako da je zdaj čakajočih že 250.000 ljudi,” je dejal Židan in dodal, “da podaljšanje čakalnih vrst v zdravstvu pomeni, da je zaradi tega oškodovanih zelo veliko ljudi, med njimi številni upokojenci”.
Kot je dejal Židan, so v ZDUS na sestanku, ki se ga je udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, belo knjigo o pokojninah ocenili kot dobro osnovo za pogovore o razvoju pokojninskega sistema.
Predstavniki ZDUS so po Židanovih besedah tudi izrazili željo, da bi bili navzoči na pogovorih o ustanovitvi rezervnega demografskega sklada. Socialni demokrati smo se zavezali, da bomo njihovo pobudo posredovali tako predsedniku vlade kot koaliciji in finančnemu ministru.
Obe strani sta se na pogovoru tudi strinjali, da je ZDUS civilna organizacija, ki združuje upokojenska društva po vsej Sloveniji, je opozoril Židan. Člani teh društev so po njegovih besedah člani različnih političnih strank in različnih veroizpovedi. “Kakršno koli vpletanje političnih strank v delovanje ZDUS-a lahko pomeni tudi razpad posameznih društev upokojencev,” je še povedal predsednik SD.
“Oboji v celoti podpiramo uskladitev pokojnin za 0,4% in hkrati zavračamo ideje, da se naj dodaten denar za pokojnine zagotovi od socialnih prejemkov,” je še poudaril Židan in dodal, da “razmišljanja, da se prerazporeja denar od ljudi, ki jim je težko, do upokojenske blagajne, so nevredna moderne družbe”.
Minister Židan: Potrebno je začeti razmišljati o spremembi EU kmetijske politike
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićZbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je v Novi Gorici organizirala 16. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij. Dogodka se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je udeležencem predstavil ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter pogled v prihodnjo ureditev v prehranskega sektorja in nujnimi spremembami kmetijske politike.
Minister Dejan Židan je v nagovoru prisotnim dejal, da se stanje na področju proizvodnje hrane v Sloveniji izboljšuje. “Raste proizvodnja, raste število zaposlenih in raste tudi dobiček, s tem pa bodo podjetja lahko vlagala v razvoj, v nove proizvode in ustvarjala pogoje za rast,” je dejal minister. Vendar je po njegovih besedah na področju kmetijstva vedno več pritiskov, podobno kot na evropski ravni. “Če je bilo pred 50 leti, ko se je začela razvijati skupna evropska kmetijska politika, v Evropi premalo hrane, ta pa je bila slabe kakovosti in zelo draga, smo po 50 letih prišli v ravno nasprotni del – hrane je preveč in se zato tudi težko prodaja, je kakovostna in izrazito nizkocenovna, kar v praksi pomeni, da je marsikatera kmetija na robu preživetja, nekatere pa tudi ne morejo več živeti,” je poudaril Židan.
Zato je po ministrovem mnenju potrebno začeti razmišljati o spremembi evropske kmetijske politike, o čemer so včeraj potekale razprave že na neformalnem zasedanju v Amsterdamu. Kot je še dejal minister Židan, bo zagovarjal vse ukrepe, ki so v korist družinskim kmetijam. “To v praksi pomeni, da je potrebno ohranjati prvine programa razvoja podeželja, torej plačila za področja, kjer je težko kmetovati, za bolj sonaravno kmetovanje, investicijska podpora mladim kmetom in za to, da se del neposrednih plačil aktivira za obvezno zavarovanje v primeru tveganj,” je pojasnil Židan. Ob robu dogodka so razglasili rezultate in podelili priznanja Ecotrophelija Slovenija 2016, v tekmovanju študentov na področju razvoja inovativnih živilskih proizvodov.
Ministrica Kopač Mrak predstavila predlog Družinskega zakonika
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v torek, 31. maja, skupaj z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem, predstavila predlog novega Družinskega zakonika. Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da potrebujemo boljšo ureditve družinsko pravnega področja.
Bistvene novosti predloga Družinskega zakonika (DZak) so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Predlog zakonika zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati.
1. Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka.
2. Uvajamo načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).
3. Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).
Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.
Ključna novost je tudi prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. To bo ob veljavni ureditvi omogočilo oblikovanje posebnih družinskih oddelkov tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do sedaj takšni posebni oddelki še niso oblikovani in seveda večjo specializacijo sodnikov, ki odločajo o družinskih zadevah. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v teh zadevah, kar je pomembno predvsem z vidika učinkovitega varstva koristi otrok
Sodišča bodo po predlagani ureditvi pristojna za odločanje v naslednjih zadevah, ki jih vsebinsko lahko razvrstimo v štiri sklope:
• ukrepi za varstvo koristi otrok
• skrbništvo
• spregled zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze
• posvojitev
Družinski zakonik ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov.
Predlog zakonika ne ureja istospolnih partnerskih zvez in ne vključuje določbe o prepovedi telesnega kaznovanja. Prepoved telesnega kaznovanja bo zakonsko določena v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Področje istospolnih partnerskih zvez pa je že urejeno, saj je Državni zbor 21. 4. 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve.
Zakonik prinaša tudi poenostavitve pri razvezi. Zakonca, ki nimata skupnih otrok in želita razvezo, se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.
Novost je tudi pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. predporočna pogodba. Torej pogodba s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Tako za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za razvezo. Zakonca morata pred poroko drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem. Del predporočne pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in preživninah v primeru razveze.
Predlog Družinskega zakonika, ki bo v javni razpravi 60 dni, najdete na spletni povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/
Židan z ministri EU v Amsterdamu o izzivih nove kmetijske politike
/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić“Dosedanja evropska kmetijska politika, ki se je začela pred 50 leti, se je ukvarjala s premalo in predrago hrano, sedaj pa je hrane preveč, je kakovostna in izrazito podcenjena, zato je marsikatero kmetijo to pripeljalo na rob preživetja,” je po koncu neformalnega zasedanja ministrov za kmetijstvo članic EU povedal minister mag. Dejan Židan. Ministri so v Amsterdamu spregovorili na temo Hrana prihodnosti, prihodnost hrane. Kmetijstvo v EU se sooča z velikimi izzivi in spremembami družbeno gospodarskega in socialnega okolja. Pričakovanja družbe, kaj vse mora kmetijstvo zagotoviti, so vse večja in bistveno presegajo zgolj pridelavo zadostnih količin hrane.
Potrošnika vse bolj zanima tudi, na kakšen način je hrana pridelana, ni mu vseeno, kdo jo pridela in kako pri tem dela z živalmi oziroma koliko škoduje okolju. Družba tudi vse bolj pričakuje, da se hrana prideluje v lokalnem okolju ter s tem prispeva h ohranjanju delovnih mest na podeželju in hkrati zmanjšuje transportne poti. Kot je ocenil Židan, je v Amsterdamu v ponedeljek in danes potekala prva resna razprava o novi kmetijski politiki. “Zavedamo se, da se je dosedanja kmetijska politika počasi preživela. Hrane je preveč, je zelo kakovostna in izrazito podcenjena, marsikatero kmetijo je to pripeljalo na rob preživetja, veliko je tudi tragičnih zgodb na tem področju,” je poudaril Židan.
Povečati je treba zaupanje med potrošniki, družbo in kmetijstvom ter prepoznavnost večnamenske vloge kmetijstva. Izpostavil je, da Slovenija pri oblikovanju nove kmetijske politike vztraja pri podpori kmetijam na območjih, kjer je težje kmetovati, podpori okoljskim kmetijskim praksam, zlasti pa da bo treba znotraj prvega stebra (neposredna plačila) več denarja nameniti za zavarovanje tržnih tveganj, saj se cene izrazito spreminjajo, vse več pa je tudi posledic podnebnih sprememb.
“Francija je opozorila, da je treba vzpostaviti obvezno zavarovanje za tržna in klimatska tveganja. Neposredna plačila bi zmanjšali, razlika v sredstvih pa bi se namenila za zavarovanja,” je dejal slovenski minister Židan in dodal, da bomo v Sloveniji naredili posebne analize, kako ohraniti družinski tip kmetovanja. Židan je opozoril, da se Evropa trenutno ne zna odzvati na mlečno krizo in da državne pomoči posameznih držav članic v tej krizi samo poglabljajo razlike med kmeti v posameznih državah. Ministri pa da so si bili enotni, da ukrepanje na tem področju ne more biti na ramenih posameznih držav. Zaključni dokumenti nove kmetijske politike se bodo sprejemali leta 2019, že kakšno leto prej pa morajo imeti posamezne države oblikovana svoja stališča.