V sobotnem Dnevnikovem Objektivu je bil objavljen intervju s predsednikom Socialnih demokratov in ministrom za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano mag. Dejanom Židanom. Z njim sta se o aktualno-političnih zadevah pogovarjali novinarki Meta Roglič in Tatjana Pihlar.
Intervju si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:
V vladi, ki Slovenijo ograjuje z rezilno žico, sedijo tudi socialdemokratski ministri. Njihov predsednik in kmetijski minister Dejan Židan sicer trdi, da je za to, kakšno ograjo bo postavljala Slovenija, izvedel iz medijev. Ga pa to očitno ne skrbi preveč, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da se zdijo državljanom nekatera druga vprašanja pomembnejša od ograje. Prvak SD, ki rad poklepeta z nekdanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, za šibki člen sedanje koalicije nima niti lastne stranke niti Erjavčeve DeSUS. Stabilnost vlade lahko po njegovem prepričanju v večji meri ogrozi SMC. Če se največja vladna stranka iz zgodovine vendarle ni česa naučila.
Kako ste se počutili na nedavni skupni seji Cerarjeve in Orbanove vlade?
Z madžarskim ministrom za kmetijstvo Sándorjem Fazekasom, s katerim dobro sodelujeva, sva se dobila že zjutraj in sva skoraj šest ur poglobljeno razpravljala o marsikaterem vprašanju. Tisti del srečanja obeh vlad, ki je bil povezan s kmetijstvom, ocenjujem torej kot uspešen. Tisti del, ki je vezan na interes Madžarske za vlaganje v drugi tir, ocenjujem kot potencialno uspešen, saj se mora še uresničiti. Pri nekaterih izjavah, zlasti premierja Orbana, pa se nisem počutil preveč lagodno.
Pri katerih izjavah?
Govorjenje o »obrambi Evrope pred eno veroizpovedjo« mi je tuje in po moji oceni tudi ne sodi v moderno Evropo.
Leva politična opcija pri nas je bila v preteklosti do Orbanovega delovanja zelo kritična, v zadnjem času pa ji je očitno prav ta politika najbližja. Ste imeli glede srečanja obeh vlad vendarle kakšne pomisleke?
Ne, srečanja vlad sosednjih držav so zelo koristna. Tudi letos se bomo sestali z italijansko vlado, želel bi si, da bi se srečali tudi s hrvaško vlado. Morda bi nam tako uspelo rešiti kakšen spor.
Sestanek slovenske in madžarske vlade je bilo mogoče razumeti predvsem kot zahvalo slovenske strani, ker ji je Orban priskočil na pomoč z rezilno žico.
Sestanek sem razumel kot iskanje odgovora dveh premierjev oziroma vlad na begunsko krizo, pri katerem pa ni nujno, da povsem podobno razmišljamo. Sam menim, da je treba mnogo bolj dosledno ločevati begunsko in migrantsko krizo. Pri beguncih gre za najbolj osnovno humanitarno vprašanje, kako pomagati ljudem, katerih življenja so ogrožena. Ob tem pa smo priče verjetno še mnogo večjemu prihodu migrantov, ki iščejo pogoje za boljše življenje. Razumem njihove želje, a naše zmožnosti so, kakršne so. Ne verjamem, da bo katerakoli država pristala na znižanje standarda svojih ljudi zato, da bo ugodila željam migrantov po njihovem višjem standardu.
Tudi Nemčija vzpostavlja realno mejo proti Avstriji, ta še bolj trdo mejo proti nam, mi proti Hrvatom. Če se bo to nadaljevalo, bo šlo ne le za razpad schengna, temveč tudi za dezintegracijo EU. Zato se ne smemo zanašati le na načrte glede Turčije, temveč moramo biti bistveno bolj usmerjeni na Grčijo, ki predstavlja prvo točko vstopa v schengen in v EU. O Grčiji marsikdo govori s posmehom in privoščljivo, ker ima levo vlado, ki ji marsikaj ne uspe. Pozabljajo pa, da je del njenih težav prav ta privoščljivost in želja, da se ji v težkih trenutkih ne pomaga. Šele v naslednjem koraku moramo razmišljati o zaostrovanju vstopnih pogojev iz Grčije v Makedonijo. Poudarek na meji med Grčijo in Makedonijo je potreben tudi zaradi ocen, da se lahko v primeru zelo trdih meja med balkanskimi državami hitro zviša varnostno tveganje.
Ste na seji vlade nasprotovali postavitvi rezilne ograje na slovenski meji s Hrvaško?
Seja vlade je bila zaprta in zato nimam pravice govoriti o tem, o čem smo tam govorili. Lahko pa zagotovim, da ni bilo besede o rezilni ograji.
In kdaj ste potem izvedeli, da gre za rezilno ograjo? Ali tudi ministrica za obrambo iz vrst SD Andreja Katič ni vedela, za kakšno ograjo gre?
O tem sem izvedel iz medijev.
So vas torej na seji vlade prinesli okrog? Ste zaradi tega protestirali?
Na seji vlade smo govorili o tehničnih preprekah, vedeli smo, da gre za ograjo. Ni pa bilo govora o nobenem tipu ograje. Vseskozi je bilo stališče vlade, da ograjo postavimo tam, kjer je pričakovati, da ne bo mogoče usmerjati ljudi.
Kaj ste torej storili, ko ste izvedeli, da Slovenija postavlja rezilno ograjo?
Postavil sem eno ali dve vprašanji, a tudi to je bilo na zaprtem delu seje vlade in torej o tem težko govorim.
Pri ograji se vlada nenehno sklicuje na to, da je bila seja zaprta, da nosijo dokumenti oznako zaupnosti … S tem prispevate k širjenju strahu in k rasti nestrpnosti. Ali ne bi morali prav pri takšnih temah delovati čim bolj odprto?
Tudi, ko se o tej temi pogovarjam s kolegi v SD, imam težave. Poročila pristojnih služb, ki so osnova za odločitev vlade za postavitev ograje, nosijo namreč po logiki stvari oznako zaupno, zato jih ministri ne moremo javno predstaviti in komentirati.
In kakšna je ta logika stvari?
Da države lažje in racionalno ukrepajo, ne katere informacije pač označijo kot zaupne ali kot interne.
Ali pa jih tako označijo, da morebitne sporne zadeve lažje skrijejo.
Ne verjamem, da gre za skrivanje.
V političnih vrstah je mogoče slišati, da strah pred begunci na sejah vlade izpostavljate predvsem vi in prvak DeSUS Karl Erjavec. To drži?
Ne. Odnos do beguncev tako meni kot socialnim demokratom veliko pomeni in to tudi večkrat poudarim. Zunanji minister Karl Erjavec pa ima dostop do množice podatkov, udeležuje se marsikaterega srečanja na ravni EU in je o tem dolžan obveščati vlado.
Ste na seji vlade res izražali zaskrbljenost, da bi zaradi beguncev, ki v naravi opravljajo veliko potrebo, zbolele živali?
Ja, o tem tveganju sem govoril. Pojavljalo se je tudi, ko smo gradili avtoceste. Gre za bolezni, zlasti za trakuljavost in ikričavost, ki zaradi zdravstvenega stanja ljudi v Sloveniji niso prisotne. To so vprašanja, na katera stroka zna in tudi mora odgovoriti, so pa v primerjavi z drugimi vprašanji nepomembna.
Ne pomeni za živali večje tveganje rezilna ograja?
Po podatku izpred treh tednov je smrt v ograji doživelo sedem živali. Vsaka tovrstna smrt je seveda vredna obžalovanja, primerjava pa pokaže, da vlaki pri nas vsako leto po vozijo več kot sto živali, na cesti pa je tovrstnih nesreč več tisoč. Hkrati poteka uspešno sodelovanje med Lovsko zvezo Slovenije in ministrstvom za notranje zadeve; uredili so nekaj prehodov, uporabljajo nekatera odganjala… Menim torej, da se je država na to težavo odzvala.
Socialni demokrati ste delali obsežno javnomnenjsko raziskavo, ki je zajela kar sedem tisoč anketirancev. Ali vam potencialni volilci odločitev za (rezilno) ograjo kaj zamerijo?
Vprašanje ograje ljudje ocenjujejo za bistveno manj pomembno kot nekatera druga vprašanja. Na prvo mesto postavljajo varno starost. Zelo visoko je prestrukturiranje davkov – davki, ki jih plačujejo lastniki kapitala, so prenizki, obremenitev plač pa previsoka. Prav tako ljudje od države pričakujejo, da jim zagotavlja varnost.
Kaj je pri delovanju socialne demokracije pri nas in v Evropi sploh še ostalo socialdemokratskega? Generalni sekretar Mednarodne zadružne zveze za Evropo Bruno Roelants je v intervjuju za Objektiv dejal, da se nekdanje socialdemokratske stranke obnašajo kot desnica, stranke s socialdemokratskimi političnimi predlogi, kot je Siriza, pa obveljajo za radikalne.
Ta ocena je pretirana. Socialne demokracije v Evropi pri iskanju nekaterih odgovorov v preteklosti niso bile najbolj uspešne. Na primer pri iskanju osrednjega odgovora, kako zagotoviti ljudem kakovostno in pravično življenje, dostop do javnih dobrin, hkrati pa omogočiti pogoje za uspešno gospodarstvo. Nekaj časa socialne demokracije na izzive v gospodarstvu niso zelo jasno odgovarjale. Mislim, da je slovenska socialna demokracija sedaj šla preko te točke. Predlagamo rešitve za boljše življenje ljudi, hkrati pa razumemo in podpiramo slovensko gospodarstvo, za katere ga pa želimo, da je tudi družbeno odgovorno. Zavzemamo se, da bi s posegi v dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, primanjkljaj, ki bi s tem nastal, pa bi nadomestili z višjo obdavčitvijo dobička. Gospodarstveniki so se o tem pripravljeni pogovarjati.
Pričakujete, da je finančni minister Dušan Mramor po aferi »dodatki« oslabljen in bo bolj prisluhnil vašim predlogom?
Minister Mramor mi je kot ministru prisluhnil tudi doslej. Pogovori z njim včasih res niso enostavni, številke dobro pozna, se dobro pogaja, ko pa se nekaj dogovorimo, to drži. Kot minister naj torej ostane takšen, kot je bil. Finančni minister je tisti, ki mora krotiti pretirane finančne apetite po sameznih skupin.
Njegovi finančni apetiti v času, ko je bil še na fakulteti, pa niso bili majhni.
Ti ekscesi, ki jih opazujemo v šolstvu in tudi v zdravstvu, pri socialnih demokratih vzbujajo dvojno skrb. Ne gre le za to, da se takšne zadeve ne smejo dogajati, da jih je treba sanirati in preprečiti njihovo ponovitev, tem več tudi za to, da prispevajo k razgradnji javnega šolstva in javnega zdravstva. Če se bodo ekscesi nadaljevali in ne bodo sankcionirani, se bodo ljudje nagnili k zasebnemu šolstvu in zdravstvu. To pa pomeni, da bo dostopnost storitev za povprečnega državljana bistveno manjša, kot je sedaj, česar socialni demokrati vsekakor nočemo.
Bi vi, če bi bili premier, odstavili ministra Mramorja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič?
Odločil sem se, da na tej točki s predsednikom vlade ne bom javno polemiziral.
Se mu ne želite zameriti?
Gre za nekaj drugega: med politiki in med političnimi strankami tudi znotraj koalicije in znotraj opozicije imamo vse preveč prepirov. Socialni demokrati smo se že pred nekaj meseci odločili, da k tem prepirom ne bomo prispevali.
Vam je javnomnenjska raziskava pokazala, da vam bolj koristi spravljiva drža?
Ne. Socialni demokrati smo bili vedno takšni.
S tem pa se ne bi strinjala. V preteklosti ste bili pogosto zelo glasni, kar nekajkrat ste bili z eno nogo v koaliciji, z drugo pa zunaj nje …
Če kdo, socialni demokrati čutimo napetost, ki je trenutno prisotna v slovenski družbi, in se zavedamo, da ta prepirljivost in borba vsakega proti vsakomur škodi Sloveniji in nam vsem.
Nekateri politični analitiki ocenjujejo, da bi se SD odhod iz koalicije lahko obrestoval. Če bi namreč vlada padla, bi bile ponovne volitve kmalu in ne bi bilo časa za oblikovanje nove stranke na levici. Za prevlado v tem delu političnega prostora bi se torej spopadli SMC in SD.
Po oceni SD Slovenija potrebuje vlado, ki bo delovala štiri leta. Pomembnejši rezultati se namreč pokažejo v drugem ali tretjem letu vladanja. Prav tako sedanja vlada v veliki meri uresničuje koalicijsko pogodbo. Premislek, ki je pri meni vse bolj prisoten, je tudi, da pričakovana nadaljnja rast ni sama po sebi umevna; nekatere gospodarske napovedi za EU in tudi za Slovenijo se že poslabšujejo. Bojim se torej, da se ne bi ponovila zgodba iz sredine prejšnjega desetletja, ko se prihajajoče gospodarske krize ni prepoznalo. Prav tako ocenjujemo, da bi se po tokratnih volitvah oblikovala desna vlada.
Eden od razlogov za vztrajanje SD v sedanji koaliciji je najbrž tudi ta, da volilci rušitelja vlade praviloma ne nagradijo.
In imajo prav. Ne glede na to, ali je volilcem določena vlada všeč ali ne, se zavedajo, da nenehne volitve državi škodijo. Stabilnost sedanje vlade pa lahko v večji meri kot SD in DeSUS ogrozi največja vladna stranka. Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so prav nove liberalne stranke bistveno prispevale k padcu koalicij. Verjamem, da bo SMC na to izkušnjo pozorna.
Menite torej, da bi lahko največja poslanska skupina razpadla?
Ne želim si, da bi razpadla, imajo pa ljudje v SMC včasih zelo različna stališča. Kar pa tudi pri socialnih demokratih ni redkost.
Se poslanci SMC zanimajo za prestop k SD?
Tega osebno ne vem. Zaenkrat tovrstnih pogovorov še nismo imeli. Poslank in poslancev imamo trenutno toliko, kot so nam jih namenili volilci leta 2014.
Še vedno pa SD ni nepogrešljiva koalicijska partnerica, kar ste sicer napovedali že ob odhodu Bojana Dobovška iz SMC.
Tedaj sem se zelo hitro korigiral.
Korigiral vas je Karl Erjavec oziroma prihod Petra Vilfana v stranko upokojencev.
V razmerah, kakršne so, bi bila koalicija s 45 ali 46 poslanci prešibka. Zato se socialni demokrati počutimo kot enakopravna koalicijska stranka.
Ali bi si SD sploh lahko privoščila, da bi bila v opoziciji skupaj z Združeno levico? ZL se namreč zelo bojite.
Sploh se je ne bojimo. Niti je ne napadamo, niti o njej grdo ne govorimo.
Je torej ZL dobra stranka? Pozdravljate njen nastanek?
ZL je nastala tudi zato, ker smo se v določe nem trenutku socialni demokrati preveč pomaknili proti sredini. Toda sedaj ta stranka obstaja in bo verjetno obstala. Tako kot je tudi v Nemčiji poleg Socialnih demokratov, ki so ponovno močni in znajo definirati odgovore na aktualna vprašanja, prisotna še stranka Die Linke. Je pa med njimi podobna razlika, kot je tudi med našo stranko in ZL. Socialni demokrati ves čas razmišljamo, kako povedati tisto, kar menimo, da je mogoče izpeljati v praksi. Ko prideš v vlado, moraš namreč to, kar si obljubljal pred volitvami, tudi realizirati. Stranka, ki se deklarira kot opozicijska, pa lahko pove nekaj več.
V zadnjem času je spet glasnejše vprašanje, koliko lahko napreduje SD pod vašim vodstvom oziroma ali ne bi stranke morda uspešneje vodila Tanja Fajon ali pa Anja Kopač Mrak?
Imamo privilegij, da imamo relativno veliko močnih članic in članov. To daje stranki dodatno širino. Pri nas torej ni tako, da bi pri iskanju predsednika morali razobesiti napis »Kdo želi biti predsednik?«.
No, v nekaterih strankah so predsedniki tako rekoč večni.
Obstajajo različne stranke. SD deluje kot moderna stranka: imamo jasno strukturo vodenja in zelo podpiramo znotrajstrankarski dialog. Sam čutim močno podporo tako znotraj organov SD kot na terenu. Vprašanja o tem, ali bo predsednik obstal, se praviloma pojavijo, ko stranka raste. In to od zunaj, ne znotraj stranke. Nad tem, da so se ta vprašanja sedaj pojavila v medijih, sem torej prijetno presenečen.
Na ustanovitvi vašega Foruma starejših je bil navzoč tudi bivši predsednik države Milan Kučan. Ali to pomeni, da so si »strici iz ozadja« kot stranko, ki jo bodo favorizirali na prihodnjih volitvah, izbrali SD?
Forum starejših Socialnih demokratov smo ustanovili, ker smo želeli, da imajo naši člani oziroma naši bivši člani, ki so še vedno v politiki, možnost formalno sodelovati v stranki. Vesel sem, da je bil na ustanovitvenem sestanku tudi bivši predsednik Milan Kučan, pa tudi nekateri drugi vidni politiki, kot so Janez Kocijančič, Miran Potrč, Majda Potrata, Breda Pečan, Mirko Brulc, …
Se torej z Milanom Kučanom sestajata, pogovorita, spijeta kavo?
Občasno mi tudi to uspe. Želim si, da bi bilo časa za tovrstne pogovore več. Razmišljanja in izkušnje ljudi, ki so veliko naredili za Slovenijo, so zame pomembni.
Imate že kandidata za vršilca dolžnosti direktorja novega državnega gozdarskega podjetja Slovenski državni gozdovi, d.o.o.?
Opravil sem že več pogovorov. Ko bom končal izbor, bom imena predstavil premierju in koaliciji, potem bo vlada kot celota odločila, kdo bo vršilec dolžnosti direktorja. Moj cilj je, da bi ga vlada imenovala kmalu, vsaj v dveh, najkasneje treh tednih po uveljavitvi zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi.
Je v ožjem izboru tudi vaš poslanec Janko Veber?
Ne, nikoli mi ni omenil, da bi želel biti direktor.
Zakaj ste se tako krčevito upirali predlogu SMC, da bi nad novim podjetjem bedel Slovenski državni holding in ne vlada?
V bistvu to zame niti ni bilo tako zelo pomembno. Zame je pomembno, da nadzorni svet razume širino delovanja tega podjetja, da v tem primeru ne gre le za pričakovanje finančnih učinkov. Slovenski državni holding je bil ustanovljen ravno zato, da iz enajstih milijard kapitalskega premoženja države, s katerim upravlja, doseže bistveno višji finančni učinek. Tam je torej glavni cilj donos, pri državnem podjetju za gozdove pa so enako pomembni še nekateri drugi cilji, tudi okoljski.
SMC obvladuje SDH in so verjetno zato navijali, da bi državno gozdarsko podjetje sodilo pod to institucijo. Ker niso uspeli, boste imeli torej vi kot kmetijski minister več vpliva na kadrovsko in finančno politiko tega podjetja, ker bo v pristojnosti vlade?
Sam ne bi upal postaviti hipoteze, da SMC obvladuje SDH. Si pa želim, da bi SDH v prihodnje dokazal, da zna dobro delati z državnim premoženjem. Takrat, ko je bila izbrana uprava SDH, se je marsikdo v Sloveniji kritično oglasil. V SD smo se odločili, da se ne bomo na prvo žogo opredeljevali, ali so dobri ali slabi. Rekli smo, dajmo ljudem možnost, čez pol leta ali po enem letu pa ocenimo, ali dobro vodijo državno premoženje. Toda zdaj njihovega vodenja ne bo več mogoče opisovati s pridevniki, pomembne bodo številke, saj so v strategiji upravljanja kapitalskih naložb določene ciljne vrednosti. Naj povem, da je država za svoje premoženje preko ustvarjenega dobička v podjetjih v njeni lasti dobivala na leto okoli sto milijonov evrov. Če bi bilo upravljanje državnega premoženja učinkovito, bi morala dobivati vsaj trikratnik ali štirikratnik tega zneska.
Če SMC ne bi podprla gozdarskega zakona, bi vi zdaj sedeli tukaj kot kmetijski minister oziroma kot predsednik ene od koalicijskih strank?
Imeli smo veliko scenarijev, kaj narediti, če zakon ne bi bil sprejet, saj bo treba z državnimi gozdovi gospodariti tudi po 1. juliju, ko potečejo 20-letne koncesijske pogodbe. Rad pa bi poudaril, da SD ni v nobenem primeru postavljala pod vprašaj svojega obstoja v koaliciji zaradi tega zakona, in tudi sicer ne. Mi nismo tisti, ki rušimo koalicijo.
Ste pa grozili, da boste, če gozdarski zakon ne bo sprejet, odstopili kot kmetijski minister in na to mesto predlagali državno sekretarko Tanjo Strniša?
Tega nisem nikoli javno povedal. Tudi v zaprtih krogih ni bilo povedano čisto tako. Z moje strani ni bilo nekih groženj.
Gozdna gozdarstva naj bi se zaradi izgube posla, ki jim grozi po preteku koncesij za delo v državnih gozdovih, pripravljala na prostovoljno likvidacijo svojih družb. Odpustila naj bi približno polovico delavcev, torej med 600 in 700. Vas to skrbi, saj sodijo brezposelni pod ministrstvo za delo, torej pod resor, ki ga vodi vaša stranka?
Teh njihovih napovedi nisem nikoli razumel drugače kot dodaten pritisk na sprejemanje zakona, kajti količina dela v državnem gozdu bo enaka. Upam, da bo cela večja kot doslej.
Toda doslej ga niste oddajali prek javnih razpisov …
Če kdo trdi, da zaradi javnega razpisa ne bo imel dela, s tem pove, da ni konkurenčen, da je predrag in da morda ne izpolnjuje vseh standardov. Meni po drugi strani slovenska gozdarska podjetja govorijo nasprotno, da so usposobljena, da imajo znanje, kvalificirane ljudi in tudi primerne stroje. Tako da strahu v tem pogledu ne bi smelo biti.
Bo državno podjetje v drugi polovici leta les prodajalo na panju?
Ne, v tem trenutku ni razmisleka o prodaji na panju, ker za to ni potrebe.
Torej boste šli takoj v javne razpise za oddajo del. Pa se zavedate, koliko časa je potrebno za izvedbo javnega razpisa, samo za nabavo kemičnih svinčnikov v povprečju štiri mesece? Kako si predstavljate, da bo nova družba začela delati 1. julija?
Večina javnih razpisov se mora začeti še ta mesec ali v začetku marca. Vodeni pa morajo biti tako, da bodo povsem čisti, da bo torej minimalna možnost za pritožbe.
Kaj pa lesna industrija?
Lesna industrija podpira zakon o državnem gozdarskem podjetju. Vmes smo jim javno povedali, da novo gozdarsko podjet je ne bo investiralo v obrate, ki bi jim bili konkurenca.
Toda zakon to omogoča …
Ja, če se tako bere, toda to bi lahko storili le s soglasjem državnega zbora. Pripravljalci zakona so zelo jasno povedali, da ne gre za gradnjo konkurence slovenski žagarsko-les ni industriji. Poleg tega se v zakonu pojavlja le dikcija lahko. Vem, da v Sloveniji včasih ne verjamemo vsem zagotovilom, končno oceno pa bomo lahko dali čez tri, štiri leta, ko bo podjetje dobro zaživelo. Trdno sem prepričan, da ne boste nikjer videli obratov, ki bi konkurirali trenutnim lesno-predelovalnim obratom.
Problem lesne industrije so finančne zmožnosti. Bo od državnega podjetja dobivala cenejši ali celo brezplačen les?
Nihče ne razmišlja, da bi dajali les po nižji ceni ali celo tako, da bi ga vnaprej odpisali. To bi bilo nepravilno upravljanje državnega premoženja in tudi nedovoljena državna pomoč.
Kako to, da ste šele leto in pol po objavi internih rezultatov analiz propolisa predlagali analizo tveganja?
Rezultati tega konkretnega internega nadzora iz leta 2014 so bili ustreznim strokovnim institucijam, upravi za varno hrano, kontrolnim organizacijam in nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, predstavljeni v začetku leta 2015. Vendar takrat ti pametni ljudje, ki so bili tam navzoči, niso ocenili, da bi šlo za tveganje za zdravje ljudi. Kolikor vem, je bilo poročilo predstavljeno tudi terenskim veterinarjem nacionalnega veterinarskega inštituta. Takrat stroka očitno ni ocenila, da so tu neka tveganja.
Kaj, če analiza tveganja pokaže, da so ostanki kemikalij v propolisu tako visoki, da ogrožajo zdravje ljudi? Kako se boste odzvali?
Z nasvetom čebelarjem, naj starih panjev ne uporabljajo za pridobivanje propolisa.
Toda ogroženo je lahko zdravje potrošnikov. To ni pomembno?
Prvo preliminarno oceno tveganja za propolis je naredila ekspertna skupina, ki pa ni zaznala grožnje za zdravje ljudi.
V Medexu trdijo, da jim je prodaja izdelkov zaradi afere z medom upadla za 40 odstotkov. Menda zato, ker še vedno niso znani packi, ki so uporabljali strupene ilegalne pripravke za zdravljenje čebel. Se čutite sokrivega za ta padec prodaje?
Direktorica Aleša Kandus mi je omenila težavo zaradi trditev, da je med zdravstveno oporečen. Toda noben izvid, kolikor vem, ni kazal na to. Bilo je pa precej informacij, ki očitno ne držijo. To kaže tudi poročilo nacionalnega inštituta za javno zdravje. Relevantna strokovna mnenja ljudi, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, kažejo, da ni bilo nevarnosti za zdravje ljudi.
Analize medu so bile opravljene na vsega 20 vzorcih, čebelarjev pa je več kot deset tisoč.
Vzorčenje medu po odkritju ilegalne proizvodnje zdravil za čebele ni bilo edino. To je bilo ciljno vzorčenje po statistiki, za katero se je odločil vrh inšpekcije za varno hrano, zato morajo sami pojasniti, katero statistiko so uporabljali. Ob tem v Sloveniji poteka standardni način kontrole medu prek trgovskih polic. Tam imamo večkratnik odvzema vzorcev, kot bi ga imeli, če bi poslušali evropske usmeritve. Tudi tukaj so bili rezultati dobri. Rezultati so dobri tudi pri internem monitoringu. Ne verjamem, da obstaja država, kjer bi imeli pri analizi medu tako dobre rezultate, kot jih ugotavljamo v Sloveniji, zato imam ves čas občutek, da se slovenskim čebelarjem dela krivica.
Kot kmetijski minister ste do čebelarjev veliko bolj zaščitniški kot do drugih proizvajalcev hrane. Kako to?
Takšni očitki, razen od vas, do mene še niso prišli. Na čebelo ne gledam samo kot na čebelarsko proizvodnjo, ki po finančni plati ni zelo velika, zame je pomembna predvsem kot biološki indikator. Leti v polmeru treh kilometrov, pobere vse, kar najde v naravi, in če je čebela v dobrem stanju, pomeni, da je v dobrem stanju tudi naše okolje. To je prvi razlog, zakaj mi čebela toliko pomeni. Drugo pa je, da je kranjska sivka eden redkih simbolov, ki jih Slovenci sploh imamo, in ena redkih točk, ki nas združuje in po kateri smo prepoznavni. Ni veliko držav na svetu, ki imajo specialno veterinarsko službo za čebele. Tudi organiziranost slovenskega čebelarstva je v svetu prepoznavna, zato so čebelarji in čebele pri meni dokaj dobro zapisani.
Toda čebelarji sami opozarjajo, da je v vzrejališčih matic tretjina križancev, ker čebelarji matice kupujejo povsod, tudi v Romuniji, Bolgariji. Registrirana zdravila kupi le petina čebelarjev, približno 70 odstotkov naj bi jih hodilo ponje v ilegalni laboratorij Debevec. V čebelarstvu torej ni prav zglednega reda.
Težko rečem, da so vsi čebelarji dobri, slabi ali povprečni, ker so različni. Zelo mi je jasno, da tisti, ki kršijo zakonodajo, škodijo vsemu čebelarstvu, ne le sebi. Upam pa, da bo po zadnjih dogodkih še bistveno manj takih, ki bodo poskušali kršiti predpise. Ugotovili smo tudi, da potrošnik pri nekaterih prehranskih izdelkih ne zaupa mnenju stroke, ali je nekaj varno ali ne. Preprosto zahteva, da so ta živila popolnoma brez ostankov kemije. To se je pokazalo tudi pri medu. To, da to je dobro stališče v idealnem svetu, težava pa je, ker ne živimo v idealnem svetu. Živimo v zraku, kakršen je. Je sicer primeren za dihanje, ni pa povsem čist. Pijemo vodo, ki je primerna za pitje, vendar vsebuje nekatere kemikalije pod dovoljenimi mejami. In pri večini hrane je podobno.
Židan za Dnevnikov Objektiv: “V SD predlagamo rešitve za boljše življenje ljudi, hkrati pa razumemo in podpiramo slovensko gospodarstvo.”
/in Novice /by Denis SarkićV sobotnem Dnevnikovem Objektivu je bil objavljen intervju s predsednikom Socialnih demokratov in ministrom za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano mag. Dejanom Židanom. Z njim sta se o aktualno-političnih zadevah pogovarjali novinarki Meta Roglič in Tatjana Pihlar.
Intervju si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:
V vladi, ki Slovenijo ograjuje z rezilno žico, sedijo tudi socialdemokratski ministri. Njihov predsednik in kmetijski minister Dejan Židan sicer trdi, da je za to, kakšno ograjo bo postavljala Slovenija, izvedel iz medijev. Ga pa to očitno ne skrbi preveč, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da se zdijo državljanom nekatera druga vprašanja pomembnejša od ograje. Prvak SD, ki rad poklepeta z nekdanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, za šibki člen sedanje koalicije nima niti lastne stranke niti Erjavčeve DeSUS. Stabilnost vlade lahko po njegovem prepričanju v večji meri ogrozi SMC. Če se največja vladna stranka iz zgodovine vendarle ni česa naučila.
Kako ste se počutili na nedavni skupni seji Cerarjeve in Orbanove vlade?
Z madžarskim ministrom za kmetijstvo Sándorjem Fazekasom, s katerim dobro sodelujeva, sva se dobila že zjutraj in sva skoraj šest ur poglobljeno razpravljala o marsikaterem vprašanju. Tisti del srečanja obeh vlad, ki je bil povezan s kmetijstvom, ocenjujem torej kot uspešen. Tisti del, ki je vezan na interes Madžarske za vlaganje v drugi tir, ocenjujem kot potencialno uspešen, saj se mora še uresničiti. Pri nekaterih izjavah, zlasti premierja Orbana, pa se nisem počutil preveč lagodno.
Pri katerih izjavah?
Govorjenje o »obrambi Evrope pred eno veroizpovedjo« mi je tuje in po moji oceni tudi ne sodi v moderno Evropo.
Leva politična opcija pri nas je bila v preteklosti do Orbanovega delovanja zelo kritična, v zadnjem času pa ji je očitno prav ta politika najbližja. Ste imeli glede srečanja obeh vlad vendarle kakšne pomisleke?
Ne, srečanja vlad sosednjih držav so zelo koristna. Tudi letos se bomo sestali z italijansko vlado, želel bi si, da bi se srečali tudi s hrvaško vlado. Morda bi nam tako uspelo rešiti kakšen spor.
Sestanek slovenske in madžarske vlade je bilo mogoče razumeti predvsem kot zahvalo slovenske strani, ker ji je Orban priskočil na pomoč z rezilno žico.
Sestanek sem razumel kot iskanje odgovora dveh premierjev oziroma vlad na begunsko krizo, pri katerem pa ni nujno, da povsem podobno razmišljamo. Sam menim, da je treba mnogo bolj dosledno ločevati begunsko in migrantsko krizo. Pri beguncih gre za najbolj osnovno humanitarno vprašanje, kako pomagati ljudem, katerih življenja so ogrožena. Ob tem pa smo priče verjetno še mnogo večjemu prihodu migrantov, ki iščejo pogoje za boljše življenje. Razumem njihove želje, a naše zmožnosti so, kakršne so. Ne verjamem, da bo katerakoli država pristala na znižanje standarda svojih ljudi zato, da bo ugodila željam migrantov po njihovem višjem standardu.
Tudi Nemčija vzpostavlja realno mejo proti Avstriji, ta še bolj trdo mejo proti nam, mi proti Hrvatom. Če se bo to nadaljevalo, bo šlo ne le za razpad schengna, temveč tudi za dezintegracijo EU. Zato se ne smemo zanašati le na načrte glede Turčije, temveč moramo biti bistveno bolj usmerjeni na Grčijo, ki predstavlja prvo točko vstopa v schengen in v EU. O Grčiji marsikdo govori s posmehom in privoščljivo, ker ima levo vlado, ki ji marsikaj ne uspe. Pozabljajo pa, da je del njenih težav prav ta privoščljivost in želja, da se ji v težkih trenutkih ne pomaga. Šele v naslednjem koraku moramo razmišljati o zaostrovanju vstopnih pogojev iz Grčije v Makedonijo. Poudarek na meji med Grčijo in Makedonijo je potreben tudi zaradi ocen, da se lahko v primeru zelo trdih meja med balkanskimi državami hitro zviša varnostno tveganje.
Ste na seji vlade nasprotovali postavitvi rezilne ograje na slovenski meji s Hrvaško?
Seja vlade je bila zaprta in zato nimam pravice govoriti o tem, o čem smo tam govorili. Lahko pa zagotovim, da ni bilo besede o rezilni ograji.
In kdaj ste potem izvedeli, da gre za rezilno ograjo? Ali tudi ministrica za obrambo iz vrst SD Andreja Katič ni vedela, za kakšno ograjo gre?
O tem sem izvedel iz medijev.
So vas torej na seji vlade prinesli okrog? Ste zaradi tega protestirali?
Na seji vlade smo govorili o tehničnih preprekah, vedeli smo, da gre za ograjo. Ni pa bilo govora o nobenem tipu ograje. Vseskozi je bilo stališče vlade, da ograjo postavimo tam, kjer je pričakovati, da ne bo mogoče usmerjati ljudi.
Kaj ste torej storili, ko ste izvedeli, da Slovenija postavlja rezilno ograjo?
Postavil sem eno ali dve vprašanji, a tudi to je bilo na zaprtem delu seje vlade in torej o tem težko govorim.
Pri ograji se vlada nenehno sklicuje na to, da je bila seja zaprta, da nosijo dokumenti oznako zaupnosti … S tem prispevate k širjenju strahu in k rasti nestrpnosti. Ali ne bi morali prav pri takšnih temah delovati čim bolj odprto?
Tudi, ko se o tej temi pogovarjam s kolegi v SD, imam težave. Poročila pristojnih služb, ki so osnova za odločitev vlade za postavitev ograje, nosijo namreč po logiki stvari oznako zaupno, zato jih ministri ne moremo javno predstaviti in komentirati.
In kakšna je ta logika stvari?
Da države lažje in racionalno ukrepajo, ne katere informacije pač označijo kot zaupne ali kot interne.
Ali pa jih tako označijo, da morebitne sporne zadeve lažje skrijejo.
Ne verjamem, da gre za skrivanje.
V političnih vrstah je mogoče slišati, da strah pred begunci na sejah vlade izpostavljate predvsem vi in prvak DeSUS Karl Erjavec. To drži?
Ne. Odnos do beguncev tako meni kot socialnim demokratom veliko pomeni in to tudi večkrat poudarim. Zunanji minister Karl Erjavec pa ima dostop do množice podatkov, udeležuje se marsikaterega srečanja na ravni EU in je o tem dolžan obveščati vlado.
Ste na seji vlade res izražali zaskrbljenost, da bi zaradi beguncev, ki v naravi opravljajo veliko potrebo, zbolele živali?
Ja, o tem tveganju sem govoril. Pojavljalo se je tudi, ko smo gradili avtoceste. Gre za bolezni, zlasti za trakuljavost in ikričavost, ki zaradi zdravstvenega stanja ljudi v Sloveniji niso prisotne. To so vprašanja, na katera stroka zna in tudi mora odgovoriti, so pa v primerjavi z drugimi vprašanji nepomembna.
Ne pomeni za živali večje tveganje rezilna ograja?
Po podatku izpred treh tednov je smrt v ograji doživelo sedem živali. Vsaka tovrstna smrt je seveda vredna obžalovanja, primerjava pa pokaže, da vlaki pri nas vsako leto po vozijo več kot sto živali, na cesti pa je tovrstnih nesreč več tisoč. Hkrati poteka uspešno sodelovanje med Lovsko zvezo Slovenije in ministrstvom za notranje zadeve; uredili so nekaj prehodov, uporabljajo nekatera odganjala… Menim torej, da se je država na to težavo odzvala.
Socialni demokrati ste delali obsežno javnomnenjsko raziskavo, ki je zajela kar sedem tisoč anketirancev. Ali vam potencialni volilci odločitev za (rezilno) ograjo kaj zamerijo?
Vprašanje ograje ljudje ocenjujejo za bistveno manj pomembno kot nekatera druga vprašanja. Na prvo mesto postavljajo varno starost. Zelo visoko je prestrukturiranje davkov – davki, ki jih plačujejo lastniki kapitala, so prenizki, obremenitev plač pa previsoka. Prav tako ljudje od države pričakujejo, da jim zagotavlja varnost.
Kaj je pri delovanju socialne demokracije pri nas in v Evropi sploh še ostalo socialdemokratskega? Generalni sekretar Mednarodne zadružne zveze za Evropo Bruno Roelants je v intervjuju za Objektiv dejal, da se nekdanje socialdemokratske stranke obnašajo kot desnica, stranke s socialdemokratskimi političnimi predlogi, kot je Siriza, pa obveljajo za radikalne.
Ta ocena je pretirana. Socialne demokracije v Evropi pri iskanju nekaterih odgovorov v preteklosti niso bile najbolj uspešne. Na primer pri iskanju osrednjega odgovora, kako zagotoviti ljudem kakovostno in pravično življenje, dostop do javnih dobrin, hkrati pa omogočiti pogoje za uspešno gospodarstvo. Nekaj časa socialne demokracije na izzive v gospodarstvu niso zelo jasno odgovarjale. Mislim, da je slovenska socialna demokracija sedaj šla preko te točke. Predlagamo rešitve za boljše življenje ljudi, hkrati pa razumemo in podpiramo slovensko gospodarstvo, za katere ga pa želimo, da je tudi družbeno odgovorno. Zavzemamo se, da bi s posegi v dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, primanjkljaj, ki bi s tem nastal, pa bi nadomestili z višjo obdavčitvijo dobička. Gospodarstveniki so se o tem pripravljeni pogovarjati.
Pričakujete, da je finančni minister Dušan Mramor po aferi »dodatki« oslabljen in bo bolj prisluhnil vašim predlogom?
Minister Mramor mi je kot ministru prisluhnil tudi doslej. Pogovori z njim včasih res niso enostavni, številke dobro pozna, se dobro pogaja, ko pa se nekaj dogovorimo, to drži. Kot minister naj torej ostane takšen, kot je bil. Finančni minister je tisti, ki mora krotiti pretirane finančne apetite po sameznih skupin.
Njegovi finančni apetiti v času, ko je bil še na fakulteti, pa niso bili majhni.
Ti ekscesi, ki jih opazujemo v šolstvu in tudi v zdravstvu, pri socialnih demokratih vzbujajo dvojno skrb. Ne gre le za to, da se takšne zadeve ne smejo dogajati, da jih je treba sanirati in preprečiti njihovo ponovitev, tem več tudi za to, da prispevajo k razgradnji javnega šolstva in javnega zdravstva. Če se bodo ekscesi nadaljevali in ne bodo sankcionirani, se bodo ljudje nagnili k zasebnemu šolstvu in zdravstvu. To pa pomeni, da bo dostopnost storitev za povprečnega državljana bistveno manjša, kot je sedaj, česar socialni demokrati vsekakor nočemo.
Bi vi, če bi bili premier, odstavili ministra Mramorja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič?
Odločil sem se, da na tej točki s predsednikom vlade ne bom javno polemiziral.
Se mu ne želite zameriti?
Gre za nekaj drugega: med politiki in med političnimi strankami tudi znotraj koalicije in znotraj opozicije imamo vse preveč prepirov. Socialni demokrati smo se že pred nekaj meseci odločili, da k tem prepirom ne bomo prispevali.
Vam je javnomnenjska raziskava pokazala, da vam bolj koristi spravljiva drža?
Ne. Socialni demokrati smo bili vedno takšni.
S tem pa se ne bi strinjala. V preteklosti ste bili pogosto zelo glasni, kar nekajkrat ste bili z eno nogo v koaliciji, z drugo pa zunaj nje …
Če kdo, socialni demokrati čutimo napetost, ki je trenutno prisotna v slovenski družbi, in se zavedamo, da ta prepirljivost in borba vsakega proti vsakomur škodi Sloveniji in nam vsem.
Nekateri politični analitiki ocenjujejo, da bi se SD odhod iz koalicije lahko obrestoval. Če bi namreč vlada padla, bi bile ponovne volitve kmalu in ne bi bilo časa za oblikovanje nove stranke na levici. Za prevlado v tem delu političnega prostora bi se torej spopadli SMC in SD.
Po oceni SD Slovenija potrebuje vlado, ki bo delovala štiri leta. Pomembnejši rezultati se namreč pokažejo v drugem ali tretjem letu vladanja. Prav tako sedanja vlada v veliki meri uresničuje koalicijsko pogodbo. Premislek, ki je pri meni vse bolj prisoten, je tudi, da pričakovana nadaljnja rast ni sama po sebi umevna; nekatere gospodarske napovedi za EU in tudi za Slovenijo se že poslabšujejo. Bojim se torej, da se ne bi ponovila zgodba iz sredine prejšnjega desetletja, ko se prihajajoče gospodarske krize ni prepoznalo. Prav tako ocenjujemo, da bi se po tokratnih volitvah oblikovala desna vlada.
Eden od razlogov za vztrajanje SD v sedanji koaliciji je najbrž tudi ta, da volilci rušitelja vlade praviloma ne nagradijo.
In imajo prav. Ne glede na to, ali je volilcem določena vlada všeč ali ne, se zavedajo, da nenehne volitve državi škodijo. Stabilnost sedanje vlade pa lahko v večji meri kot SD in DeSUS ogrozi največja vladna stranka. Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so prav nove liberalne stranke bistveno prispevale k padcu koalicij. Verjamem, da bo SMC na to izkušnjo pozorna.
Menite torej, da bi lahko največja poslanska skupina razpadla?
Ne želim si, da bi razpadla, imajo pa ljudje v SMC včasih zelo različna stališča. Kar pa tudi pri socialnih demokratih ni redkost.
Se poslanci SMC zanimajo za prestop k SD?
Tega osebno ne vem. Zaenkrat tovrstnih pogovorov še nismo imeli. Poslank in poslancev imamo trenutno toliko, kot so nam jih namenili volilci leta 2014.
Še vedno pa SD ni nepogrešljiva koalicijska partnerica, kar ste sicer napovedali že ob odhodu Bojana Dobovška iz SMC.
Tedaj sem se zelo hitro korigiral.
Korigiral vas je Karl Erjavec oziroma prihod Petra Vilfana v stranko upokojencev.
V razmerah, kakršne so, bi bila koalicija s 45 ali 46 poslanci prešibka. Zato se socialni demokrati počutimo kot enakopravna koalicijska stranka.
Ali bi si SD sploh lahko privoščila, da bi bila v opoziciji skupaj z Združeno levico? ZL se namreč zelo bojite.
Sploh se je ne bojimo. Niti je ne napadamo, niti o njej grdo ne govorimo.
Je torej ZL dobra stranka? Pozdravljate njen nastanek?
ZL je nastala tudi zato, ker smo se v določe nem trenutku socialni demokrati preveč pomaknili proti sredini. Toda sedaj ta stranka obstaja in bo verjetno obstala. Tako kot je tudi v Nemčiji poleg Socialnih demokratov, ki so ponovno močni in znajo definirati odgovore na aktualna vprašanja, prisotna še stranka Die Linke. Je pa med njimi podobna razlika, kot je tudi med našo stranko in ZL. Socialni demokrati ves čas razmišljamo, kako povedati tisto, kar menimo, da je mogoče izpeljati v praksi. Ko prideš v vlado, moraš namreč to, kar si obljubljal pred volitvami, tudi realizirati. Stranka, ki se deklarira kot opozicijska, pa lahko pove nekaj več.
V zadnjem času je spet glasnejše vprašanje, koliko lahko napreduje SD pod vašim vodstvom oziroma ali ne bi stranke morda uspešneje vodila Tanja Fajon ali pa Anja Kopač Mrak?
Imamo privilegij, da imamo relativno veliko močnih članic in članov. To daje stranki dodatno širino. Pri nas torej ni tako, da bi pri iskanju predsednika morali razobesiti napis »Kdo želi biti predsednik?«.
No, v nekaterih strankah so predsedniki tako rekoč večni.
Obstajajo različne stranke. SD deluje kot moderna stranka: imamo jasno strukturo vodenja in zelo podpiramo znotrajstrankarski dialog. Sam čutim močno podporo tako znotraj organov SD kot na terenu. Vprašanja o tem, ali bo predsednik obstal, se praviloma pojavijo, ko stranka raste. In to od zunaj, ne znotraj stranke. Nad tem, da so se ta vprašanja sedaj pojavila v medijih, sem torej prijetno presenečen.
Na ustanovitvi vašega Foruma starejših je bil navzoč tudi bivši predsednik države Milan Kučan. Ali to pomeni, da so si »strici iz ozadja« kot stranko, ki jo bodo favorizirali na prihodnjih volitvah, izbrali SD?
Forum starejših Socialnih demokratov smo ustanovili, ker smo želeli, da imajo naši člani oziroma naši bivši člani, ki so še vedno v politiki, možnost formalno sodelovati v stranki. Vesel sem, da je bil na ustanovitvenem sestanku tudi bivši predsednik Milan Kučan, pa tudi nekateri drugi vidni politiki, kot so Janez Kocijančič, Miran Potrč, Majda Potrata, Breda Pečan, Mirko Brulc, …
Se torej z Milanom Kučanom sestajata, pogovorita, spijeta kavo?
Občasno mi tudi to uspe. Želim si, da bi bilo časa za tovrstne pogovore več. Razmišljanja in izkušnje ljudi, ki so veliko naredili za Slovenijo, so zame pomembni.
Imate že kandidata za vršilca dolžnosti direktorja novega državnega gozdarskega podjetja Slovenski državni gozdovi, d.o.o.?
Opravil sem že več pogovorov. Ko bom končal izbor, bom imena predstavil premierju in koaliciji, potem bo vlada kot celota odločila, kdo bo vršilec dolžnosti direktorja. Moj cilj je, da bi ga vlada imenovala kmalu, vsaj v dveh, najkasneje treh tednih po uveljavitvi zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi.
Je v ožjem izboru tudi vaš poslanec Janko Veber?
Ne, nikoli mi ni omenil, da bi želel biti direktor.
Zakaj ste se tako krčevito upirali predlogu SMC, da bi nad novim podjetjem bedel Slovenski državni holding in ne vlada?
V bistvu to zame niti ni bilo tako zelo pomembno. Zame je pomembno, da nadzorni svet razume širino delovanja tega podjetja, da v tem primeru ne gre le za pričakovanje finančnih učinkov. Slovenski državni holding je bil ustanovljen ravno zato, da iz enajstih milijard kapitalskega premoženja države, s katerim upravlja, doseže bistveno višji finančni učinek. Tam je torej glavni cilj donos, pri državnem podjetju za gozdove pa so enako pomembni še nekateri drugi cilji, tudi okoljski.
SMC obvladuje SDH in so verjetno zato navijali, da bi državno gozdarsko podjetje sodilo pod to institucijo. Ker niso uspeli, boste imeli torej vi kot kmetijski minister več vpliva na kadrovsko in finančno politiko tega podjetja, ker bo v pristojnosti vlade?
Sam ne bi upal postaviti hipoteze, da SMC obvladuje SDH. Si pa želim, da bi SDH v prihodnje dokazal, da zna dobro delati z državnim premoženjem. Takrat, ko je bila izbrana uprava SDH, se je marsikdo v Sloveniji kritično oglasil. V SD smo se odločili, da se ne bomo na prvo žogo opredeljevali, ali so dobri ali slabi. Rekli smo, dajmo ljudem možnost, čez pol leta ali po enem letu pa ocenimo, ali dobro vodijo državno premoženje. Toda zdaj njihovega vodenja ne bo več mogoče opisovati s pridevniki, pomembne bodo številke, saj so v strategiji upravljanja kapitalskih naložb določene ciljne vrednosti. Naj povem, da je država za svoje premoženje preko ustvarjenega dobička v podjetjih v njeni lasti dobivala na leto okoli sto milijonov evrov. Če bi bilo upravljanje državnega premoženja učinkovito, bi morala dobivati vsaj trikratnik ali štirikratnik tega zneska.
Če SMC ne bi podprla gozdarskega zakona, bi vi zdaj sedeli tukaj kot kmetijski minister oziroma kot predsednik ene od koalicijskih strank?
Imeli smo veliko scenarijev, kaj narediti, če zakon ne bi bil sprejet, saj bo treba z državnimi gozdovi gospodariti tudi po 1. juliju, ko potečejo 20-letne koncesijske pogodbe. Rad pa bi poudaril, da SD ni v nobenem primeru postavljala pod vprašaj svojega obstoja v koaliciji zaradi tega zakona, in tudi sicer ne. Mi nismo tisti, ki rušimo koalicijo.
Ste pa grozili, da boste, če gozdarski zakon ne bo sprejet, odstopili kot kmetijski minister in na to mesto predlagali državno sekretarko Tanjo Strniša?
Tega nisem nikoli javno povedal. Tudi v zaprtih krogih ni bilo povedano čisto tako. Z moje strani ni bilo nekih groženj.
Gozdna gozdarstva naj bi se zaradi izgube posla, ki jim grozi po preteku koncesij za delo v državnih gozdovih, pripravljala na prostovoljno likvidacijo svojih družb. Odpustila naj bi približno polovico delavcev, torej med 600 in 700. Vas to skrbi, saj sodijo brezposelni pod ministrstvo za delo, torej pod resor, ki ga vodi vaša stranka?
Teh njihovih napovedi nisem nikoli razumel drugače kot dodaten pritisk na sprejemanje zakona, kajti količina dela v državnem gozdu bo enaka. Upam, da bo cela večja kot doslej.
Toda doslej ga niste oddajali prek javnih razpisov …
Če kdo trdi, da zaradi javnega razpisa ne bo imel dela, s tem pove, da ni konkurenčen, da je predrag in da morda ne izpolnjuje vseh standardov. Meni po drugi strani slovenska gozdarska podjetja govorijo nasprotno, da so usposobljena, da imajo znanje, kvalificirane ljudi in tudi primerne stroje. Tako da strahu v tem pogledu ne bi smelo biti.
Bo državno podjetje v drugi polovici leta les prodajalo na panju?
Ne, v tem trenutku ni razmisleka o prodaji na panju, ker za to ni potrebe.
Torej boste šli takoj v javne razpise za oddajo del. Pa se zavedate, koliko časa je potrebno za izvedbo javnega razpisa, samo za nabavo kemičnih svinčnikov v povprečju štiri mesece? Kako si predstavljate, da bo nova družba začela delati 1. julija?
Večina javnih razpisov se mora začeti še ta mesec ali v začetku marca. Vodeni pa morajo biti tako, da bodo povsem čisti, da bo torej minimalna možnost za pritožbe.
Kaj pa lesna industrija?
Lesna industrija podpira zakon o državnem gozdarskem podjetju. Vmes smo jim javno povedali, da novo gozdarsko podjet je ne bo investiralo v obrate, ki bi jim bili konkurenca.
Toda zakon to omogoča …
Ja, če se tako bere, toda to bi lahko storili le s soglasjem državnega zbora. Pripravljalci zakona so zelo jasno povedali, da ne gre za gradnjo konkurence slovenski žagarsko-les ni industriji. Poleg tega se v zakonu pojavlja le dikcija lahko. Vem, da v Sloveniji včasih ne verjamemo vsem zagotovilom, končno oceno pa bomo lahko dali čez tri, štiri leta, ko bo podjetje dobro zaživelo. Trdno sem prepričan, da ne boste nikjer videli obratov, ki bi konkurirali trenutnim lesno-predelovalnim obratom.
Problem lesne industrije so finančne zmožnosti. Bo od državnega podjetja dobivala cenejši ali celo brezplačen les?
Nihče ne razmišlja, da bi dajali les po nižji ceni ali celo tako, da bi ga vnaprej odpisali. To bi bilo nepravilno upravljanje državnega premoženja in tudi nedovoljena državna pomoč.
Kako to, da ste šele leto in pol po objavi internih rezultatov analiz propolisa predlagali analizo tveganja?
Rezultati tega konkretnega internega nadzora iz leta 2014 so bili ustreznim strokovnim institucijam, upravi za varno hrano, kontrolnim organizacijam in nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, predstavljeni v začetku leta 2015. Vendar takrat ti pametni ljudje, ki so bili tam navzoči, niso ocenili, da bi šlo za tveganje za zdravje ljudi. Kolikor vem, je bilo poročilo predstavljeno tudi terenskim veterinarjem nacionalnega veterinarskega inštituta. Takrat stroka očitno ni ocenila, da so tu neka tveganja.
Kaj, če analiza tveganja pokaže, da so ostanki kemikalij v propolisu tako visoki, da ogrožajo zdravje ljudi? Kako se boste odzvali?
Z nasvetom čebelarjem, naj starih panjev ne uporabljajo za pridobivanje propolisa.
Toda ogroženo je lahko zdravje potrošnikov. To ni pomembno?
Prvo preliminarno oceno tveganja za propolis je naredila ekspertna skupina, ki pa ni zaznala grožnje za zdravje ljudi.
V Medexu trdijo, da jim je prodaja izdelkov zaradi afere z medom upadla za 40 odstotkov. Menda zato, ker še vedno niso znani packi, ki so uporabljali strupene ilegalne pripravke za zdravljenje čebel. Se čutite sokrivega za ta padec prodaje?
Direktorica Aleša Kandus mi je omenila težavo zaradi trditev, da je med zdravstveno oporečen. Toda noben izvid, kolikor vem, ni kazal na to. Bilo je pa precej informacij, ki očitno ne držijo. To kaže tudi poročilo nacionalnega inštituta za javno zdravje. Relevantna strokovna mnenja ljudi, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, kažejo, da ni bilo nevarnosti za zdravje ljudi.
Analize medu so bile opravljene na vsega 20 vzorcih, čebelarjev pa je več kot deset tisoč.
Vzorčenje medu po odkritju ilegalne proizvodnje zdravil za čebele ni bilo edino. To je bilo ciljno vzorčenje po statistiki, za katero se je odločil vrh inšpekcije za varno hrano, zato morajo sami pojasniti, katero statistiko so uporabljali. Ob tem v Sloveniji poteka standardni način kontrole medu prek trgovskih polic. Tam imamo večkratnik odvzema vzorcev, kot bi ga imeli, če bi poslušali evropske usmeritve. Tudi tukaj so bili rezultati dobri. Rezultati so dobri tudi pri internem monitoringu. Ne verjamem, da obstaja država, kjer bi imeli pri analizi medu tako dobre rezultate, kot jih ugotavljamo v Sloveniji, zato imam ves čas občutek, da se slovenskim čebelarjem dela krivica.
Kot kmetijski minister ste do čebelarjev veliko bolj zaščitniški kot do drugih proizvajalcev hrane. Kako to?
Takšni očitki, razen od vas, do mene še niso prišli. Na čebelo ne gledam samo kot na čebelarsko proizvodnjo, ki po finančni plati ni zelo velika, zame je pomembna predvsem kot biološki indikator. Leti v polmeru treh kilometrov, pobere vse, kar najde v naravi, in če je čebela v dobrem stanju, pomeni, da je v dobrem stanju tudi naše okolje. To je prvi razlog, zakaj mi čebela toliko pomeni. Drugo pa je, da je kranjska sivka eden redkih simbolov, ki jih Slovenci sploh imamo, in ena redkih točk, ki nas združuje in po kateri smo prepoznavni. Ni veliko držav na svetu, ki imajo specialno veterinarsko službo za čebele. Tudi organiziranost slovenskega čebelarstva je v svetu prepoznavna, zato so čebelarji in čebele pri meni dokaj dobro zapisani.
Toda čebelarji sami opozarjajo, da je v vzrejališčih matic tretjina križancev, ker čebelarji matice kupujejo povsod, tudi v Romuniji, Bolgariji. Registrirana zdravila kupi le petina čebelarjev, približno 70 odstotkov naj bi jih hodilo ponje v ilegalni laboratorij Debevec. V čebelarstvu torej ni prav zglednega reda.
Težko rečem, da so vsi čebelarji dobri, slabi ali povprečni, ker so različni. Zelo mi je jasno, da tisti, ki kršijo zakonodajo, škodijo vsemu čebelarstvu, ne le sebi. Upam pa, da bo po zadnjih dogodkih še bistveno manj takih, ki bodo poskušali kršiti predpise. Ugotovili smo tudi, da potrošnik pri nekaterih prehranskih izdelkih ne zaupa mnenju stroke, ali je nekaj varno ali ne. Preprosto zahteva, da so ta živila popolnoma brez ostankov kemije. To se je pokazalo tudi pri medu. To, da to je dobro stališče v idealnem svetu, težava pa je, ker ne živimo v idealnem svetu. Živimo v zraku, kakršen je. Je sicer primeren za dihanje, ni pa povsem čist. Pijemo vodo, ki je primerna za pitje, vendar vsebuje nekatere kemikalije pod dovoljenimi mejami. In pri večini hrane je podobno.
Širše vodstvo SD na klavzuri o prioritetah stranke in delovanju v koaliciji ter reševanju migrantske krize
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićŠirše vodstvo Socialnih demokratov je na klavzuri v Ljubljani razpravljalo o uresničevanju programa stranke, prioritetah za letošnje leto in delovanju v koaliciji. Članice in člani SD so s krepitvijo stranke v glavnem zadovoljni, ne skrivajo pa kritik do vodenja vlade. Vidni člani SD so ob prihodu na klavzuro zavrnili nekatere špekulacije v medijih, da razmišljajo o zamenjavi predsednika stranke Dejana Židana. Po besedah glavnega tajnika stranke Dejana Levaniča je bila klavzura namenjena predvsem razpravi o prioritetah SD v letošnjem letu, nikakor pa ne iščejo novega predsednika.
“Socialna demokracija se namreč krepi, čeprav to ne pomeni, da mora izgubiti svojo orientacijo,” je dejal Levanič. Stranka je po njegovih besedah osredotočena na to, da zajame čim večji odstotek volivcev, ki bi tako zaupali SD, da bi spet lahko prevzela večjo odgovornost za vodenje države. Tudi vodja Poslanske skupine SD SD Matjaž Han je zavrnil namige, da bi v stranki iskali novega predsednika. Po njegovem mnenju je predsednik SD Dejan Židan po kongresu konsolidiral stranko, kar se nenazadnje pozna na javnomnenjskih anketah. “Imamo predsednika, ki je politično, operativno in tudi sicer dozorel,” je ocenil Han in dodal, da je Židan poleg voditelja SD lahko tudi kaj več.
Starosta SD Miran Potrč je pred klavzuro v odgovoril na novinarska vprašanja menil, da je vodstvo stranke od kongresa v glavnem izpolnilo pričakovanja, posebej glede na težavnost nalog, ki sta jih sprejela vodstvo in celotna koalicija. Tudi članstvo je po njegovih ocenah v večini zadovoljno z uresničevanjem programa in Potrč nima informacij, da bi iskali novega predsednika. Zlasti zaradi zadnjih afer z ministri SMC pa vidni člani koalicijske SD ne skrivajo kritik do predsednika vlade Mira Cerarja. “Dejstvo je, da je načeta kredibilnost v določenih točkah, premier se je odločil, da bo odgovornost prevzel nase. S tem bo treba delati, kako uspešen bo, pa bomo videli v prihodnje,” je dejal Levanič in zagotovil, da bo SD stabiliziral politični prostor, kolikor je le mogoče.
Tudi Han je ponovil, da je premier pri zagovarjanju svojih ministrov, zlasti ministra za finance Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, prevzel svoj del odgovornosti, “volivci pa bodo povedali svoje o vseh strankah”. Po Potrčevih besedah si je Cerar prizadeval, da bi naloge izpolnil, a v SD “v celoti nismo zadovoljni s tem”. Cerar je po njegovih besedah z zagovarjanjem svojih ministrov v zadnjem času nase prevzel veliko breme. A obenem je Potrč ocenil, da je želja vseh koalicijskih partnerjev, da vlada ostaja močna in enotna. “Pogledi na reševanje težav so v koaliciji različni in jaz tudi nisem zadovoljen s tem, da se mnoge obljube glede reform uresničujejo zelo počasi ali sploh ne,” je dodal Potrč, a ob tem priznal, da je boljše, da ta koalicija obstoja, kot da ne bi.
Vodstvo Socialnih demokratov je med drugim razpravljalo tudi o načinu reševanja migrantske krize. Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije med klavzuro opozoril, da je proces domino efekta pri kvotah za migrante nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V luči tega, da bo Avstrija verjetno kmalu začela izvajati dnevne kvote oz. dnevno zgornjo mejo za sprejem migrantov, Židan ugotavlja, da bo sedaj vse šlo po t. i. domino efektu. A je ta proces po njegovih ocenah nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V izjavi novinarjem med klavzuro je predsednik SD izpostavil tudi varnostno izpostavljeno balkansko regijo. Prav zato je Židan opozaril, da je treba bistveno bolj pomagati Grčiji in tako omejiti tok migrantov. Pomoč Turčiji je sicer po njegovem mnenju dober projekt, a ni zagotovila, da bo uspel, zato je treba imeti plan B.
Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je menila, da so tedni do marca precej ključni za to, v katero smer bo šla Evropa. “Gre za vprašanje, kaj bodo pomenili nove meje, velika gospodarska škoda, še bolj skrhani politični odnosi in morda razpad schengna, za tem pa negotova EU,” je dejala podpredsednica SD. Spomnila je, da mesece in mesece potekajo iste razprave, na mizi imajo ukrepe, ki jih evropske države ne izvajajo, vse več pa je skupin držav v EU, ki ne naredijo nič. Evropska poslanka Tanja Fajon je ocenila, da je skupna evropska rešitev migrantske krize težko možna. Če do marca vsaj eden od ukrepov, ki so ta hip na mizi, ne začne delovati, je po njenem mnenju schengen resno ogrožen.
“Če v ospredje ne bo stopila odgovornost oz. zavedanje, da to ni težava le ene države, je vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost EU,” je opozorila Fajon in priznala, da nas to lahko skrbi. Dotaknila se je tudi položaja nemške kanclerke Angele Merkel, ki bo po njenih ocenah pomlad politično preživela. “Verjetno rezultat na prihajajočih volitvah ne bo njej v prid, a dvomim, da bi to zamajalo njeno kanclersko mesto,” je poudarila podpredsednica Fajon in dodala, “če bi se to le zgodilo, pa se bojim, da bo to velika nevarnost za vse, saj je Merklova v migrantski krizi predvsem odigrala humanitarno vlogo.”
Vodstvo SD je pozornost namenilo tudi strankinim prioritetam in delovanju v okviru koalicije. Kritik do premierja Mira Cerarja zaradi zagovarjanja ministrov SMC ob zadnjih aferah v stranki ne skrivajo. A je predsednik SD Dejan Židan poudaril, “da premier vodi koalicijo, katere enakopravni člani smo tudi Socialni demokrati, ki ugotavljamo, da zaveze iz koalicijske pogodbe v vladi večinoma izpolnjujemo.” Stranka je po Židanovih besedah po večini javnomnenjskih anket v vzponu. “Socialni demokrati zagovarjamo stabilno vlado in ne razmišljamo o iskanju novega premierja, o čemer so se nazadnje pojavile špekulacije v nekaterih medijih,” je poudaril Židan.
“Širše vodstvo stranke se je sestalo tudi zaradi opažanja, da se v Sloveniji nekatere stvari spreminjajo na slabše,” je še povedal Židan. Med drugim je omenil “sežiganje knjig, žalitev veroizpovedi in napad na medijsko hišo POP TV.” “Socialni demokrati takšna skrajna in nestrpna dejanja ostro obsojamo in zahtevamo, da pristojni organi krivce odkrijejo in privedejo pred roko pravice,” je bil oster predsednik SD Židan.
Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.
Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.
Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.
Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.
Minister Židan zadovoljen, da je DZ po konstruktivni razpravi sprejel zakon o državnem gozdarskem podjetju
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavni zbor je v torek, 2. februarja, s 47 glasovi za in 23 proti sprejel Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Gre za enega pomembnejših zakonov kmetijskega ministrstva, ki ga vodi minister mag. Dejan Židan, zakon pa bo prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige. Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države.
Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Vlada želi z zakonom med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa. Zakon predvideva, da bo imel nadzorni svet podjetja osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija. Predvidena ureditev nadzornega sveta bo ponudila dovolj veliko participacijo delavcev v družbi, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dodal, da bo glavni lastnik podjetja država, ki mora imeti glavno besedo.
Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona denimo dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je ocenil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi. Ob tem je sicer opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, “gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate”. Minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano mag. Dejan Židan je glede tega pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.
Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićDržavni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.
Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.
Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.
Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO)
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV preteklosti smo bili v Sloveniji žal priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov. Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju. Delavski odkupi so eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah. Slovenska zakonodaja, za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij, ne predvideva nikakršnih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so delavski odkupi (žal) tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali.
Za zaposlene v podjetju velja, da imajo največji interes za njegov dolgoročni razvoj in rast. Izkušnje iz tujine pa nam potrjujejo, da so delavske zadruge uspešen in trajnostno naravnan poslovni model. S tem namenom se je tudi v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države zapisalo, da se »pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, zlasti pred začetkom prodajnih postopkov, proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva«. Žal pa je zadnji primer prodaje podjetja Adria Airways Tehnike kljub temu pokazal, da je SDH podjetje raje prodala poljskemu konkurentu kot pa zaposlenim v podjetju. Kljub temu da so zaposleni za namen delavskega odkupa iz svojih osebnih sredstev zagotovili velik del potrebne kupnine in po lastnih navedbah imeli ponudbo, ki je tudi cenovno konkurenčna.
Na podlagi številnih izkušenj, kot so tudi prodaje zasebnih podjetij in različni stečaji, kjer bi bilo potrebno ohraniti zdravo jedro podjetij, smo Socialni demokrati prepričani, da v Sloveniji potrebujemo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila postopke in način izvedbe delavskega odkupa podjetij. Zato smo Socialni demokrati pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih (ZDO) v katerem želimo zagotoviti ustrezen mehanizem, ki bo omogočil načine in pogoje, pod katerimi bo država lahko tudi spodbujala delavske odkupe podjetij. Predlog zakona o delavskih odkupih je bil v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem, pri čemer si v SD želimo, da bi za predlog zakona pridobili čim širšo politično in družbeno podporo.
Kot je že omenjeno, slovenska zakonodaja trenutno učinkovito ne ureja delavskih odkupov. V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev, preprosto ni bilo na razpolago. Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako – ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe – odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je nažalost izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih Fructal, Novoles in Arlam.
Poglavitni cilj predloga zakona Socialnih demokratov o delavskih odkupih je zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za takšne odkupe pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti učinkovito finančno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoč delavcem pri sami izvedbi. Seveda mora zakon ustrezno definirati same delavske odkupe in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci lahko upravičeni do uporabe predvidenih finančnih inštrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoči pri njegovi pripravi ter končni izvedbi. Zato naš osnutek zakona kot poglavitno rešitev uvaja model delavske odkupne zadruge, to je zadruge, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa, in katere člani so lahko izključno delavci, ki imajo po določbah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu.
V ta namen so poglavitne rešitve oz. načela na katerih osnutek zakona temelji naslednja:
1. delavski odkup je možen le s strani delavcev, ki so v podjetju zaposleni
2. za delavski odkup se šteje le odkup, ki je izveden institucionalno
3. v delavskem odkupu mora sodelovati vsaj polovica delavcev podjetja
4. dejavnost delavsko odkupne zadruge je omejena na upravljanje z deležem v matičnem podjetju
5. status delavsko odkupne zadruge se pridobi z vpisom v register
6. člani uprave in nadzornega sveta matične gospodarske družbe ne morejo biti člani organov delavsko odkupne zadruge
7. delavsko odkupna zadruga ima pri izvedbi delavskega odkupa pravico do kandidiranja za uporabo finančnih instrumentov Slovenskega podjetniškega sklada
8. delavsko odkupna zadruga, ki odkupuje matično družbo kot pravno osebo oz. njena sredstva v stečaju, ima predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matične družbe v stečaju
9. delavsko odkupna zadruga in njeni člani so upravičeni do davčnih oprostitev oz. olajšav
Socialni demokrati upamo, da bo omenjeni zakon našel ustrezno podporo v Državnem zboru, saj ne smemo pozabiti na tisto, kar smo zapisali tudi v koalicijski sporazum, da si bomo prizadevali »za krepitev ekonomske demokracije, ker verjamemo, da lahko predstavlja enega od elementov izhoda iz sedanje gospodarske in širše družbene krize«.
Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO) by SocialniDemokrati
Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD)
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila leta 2015 pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. V mesecu novembru prejšnjega leta so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel na novinarski konferenci že predstavili dve verziji predloga Zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov. Predlog zakona je bil zdaj v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem. V stranki SD želimo široke politične podpore, prav tako pa tudi širše podpore civilne družbe.
V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.
V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.
Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino.
Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno.
Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by SocialniDemokrati
Martina Vuk izvoljena za novo predsednico Ženskega foruma
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićDrage Socialne demokratke in dragi Socialni demokrati!
“Prvič vas nagovarjam kot predsednica Ženskega foruma SD. In priznam, občutek je nekoliko nenavaden. Nenavaden zato, ker nisem pričakovala tako velikega, silovitega odziva. Čestitke, lepe želje, navdušenje – v živo, preko telefona, sporočil in/ali družbenih omrežij. Pravzaprav ni bilo negativnosti. Še. Nenavaden občutek tudi zato, ker iskreno spoštujem vse ustanoviteljice in dosedanje voditeljice Ženskega foruma. In stopiti v njihove čevlje ni preprosto. Konec koncev imam sama zgolj številko 36 (čevlji in leta). In nenazadnje je občutek nenavaden zaradi mnogih (ne)izrečenih pričakovanj. Bo dovolj glasna? Bo preveč glasna? Si bo upala? Bo sploh kaj naredila? Ima dovolj časa? Ima dovolj avtonomije? Je preveč kompromisarska? Bo destruktivna? Je sploh dovolj zrela za tako funkcijo? Jo bodo jemali resno ali pokroviteljsko?
Po 20 letih aktivnega udejstvovanja v stranki vem, da je realnost taka: da vse odločitve ne bodo soglasno sprejete. Da vse (re)akcije ne bodo uspešne. In da bodo končne ocene veliko bolj pisane kot so začetne želje. Ampak veste kaj? V resnici nisem sama. To ni moj projekt. To ni “one (wo)men band”. Ženski forum mora biti ekipa. Ženski forum je gibanje. Ženski forum mora biti srce socialne demokracije. Enakost spolov ni žensko vprašanje. Tudi ni obrobna vrednota, ki pride na vrsto takrat, ko zmanjka “resnih” tem. Odločiti se moramo ali (še) verjamemo, da moramo vsi ljudje imeti enake pravice, enake možnosti. Da moramo biti enakovredni in enako obravnavani. Zavedati se moramo, da nič ni samoumevno in da tisto, kar je že pridobljeno, ni za zmeraj. Če se tega zavedamo in če v to verjamemo, potem bomo znali pravočasno reči STOP. Ker gre za temelje.
Kako bomo gradile: od spodaj navzgor. Potrebujemo nekaj regijsko močnih klubov, ki bodo oblikovali javno mnenje in odpirali pomembne teme v širšem lokalnem okolju. Potrebujemo pomlajeno strukturo in novo članstvo. Vzpostavile bomo redna usposabljanja in izobraževanja. Povezale se bomo vse SD-jevke na odločevalskih pozicijah. Oblikovale bomo nabor suverenih kandidatk za volitve. Delale bomo na vidnosti in slišanosti. Krepili bomo zavezništvo z nevladnimi organizacijami in relevantnimi deležniki v skupnosti. Naša naravnanost ne bo kritizirerska in rušilna, temveč bo temeljila na sodelovanju in pridobivanju podpore za konkretne predloge. Izkoristila bom to pisanje za poziv, da se nam pridružite. Ne glede na spol. Aktivirajte se, rabimo vas.
Zaključila bom s citatom – Rollo May: “V današnjih časih prilagajanja je znamenje poguma sposobnost, da zagovarjaš lastna prepričanja – pa ne trmoglavo ali kljubovalno (to sta obrambni potezi in ne izkazujeta poguma), niti maščevalno, ampak preprosto zato, ker je to nekaj, v kar verjameš.”
Drage in dragi socialdemokratsko misleči, želim nam veliko poguma in modrosti za prave in pravočasne rešitve.”
Martina Vuk
predsednica Ženskega foruma
Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.
“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,
prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.
Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.
Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.
Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.
Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.
Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:
ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”
Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov
Tanja Fajon: “Kdo bo v Evropi nosil odgovornost, če razpade Schengen?”
/in EU, Novice /by Denis SarkićEvropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ukrepih Evropske unije za reševanje begunske in migrantske krize. Evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon je v razpravi ostro kritizirala evropske vlade, ki ne pomagajo pri iskanju skupnih rešitev za ublažitev pritiska na zunanjih mejah Evropske unije, porazdelitvi bremena med državami članicami in dodelitvi finančnih sredstev za pomoč pri ustavljanju vojn in revščine na drugih celinah.
V razpravi je opozorila, da “Evropska unija že leta drvi iz krize v krizo. Rešujemo eno, pride nova. Po vrhu Unije decembra tudi približno nisem optimistična, ko govorimo o reševanju razmer z begunci in migranti. Težave imamo povsod, pri premeščanju beguncev, vračanju, varnosti na mejah, sodelovanju s Turčijo. Decembra sem na tem mestu voditelje pozvala, naj obranijo schengen. Naj izvajajo sprejete ukrepe. Medtem so nastale nove ograje, nove mejne kontrole, naraščajo nacionalistična retorika, nestrpnost, ksenofobija. V moji državi, Sloveniji, tako kot drugod, ljudi skrbi, skrbi jih, da nas je evropska solidarnost pustila na cedilu. Skrbi nas, kaj bo prinesla pomlad – na tisoče novih obupanih prišlekov po balkanski poti, ki jih bomo prisiljeni ustaviti z ograjami? Potrebujemo ukrepe, ki bodo delovali!”, je bila kritična Fajonova.
“Pred tremi leti je Unija dobila Nobelovo nagrado za mir. To mora ostati naša temeljna motivacija za povezovanje. Uveljavljanje demokracije in človekovih pravic doma in v svetu. Evropa mora obdržati humanitarni obraz, obenem pa moramo večje napore usmeriti tja, kjer danes divjajo vojne in revščina. Dejstvo je, da se nobena država z izzivi migracij in terorizma ne bo mogla spopadati sama. Da, moramo biti realisti, pesimizem nas ne bo pripeljal do rezultatov. Da, moramo ravnati enotno! In ne z egoizmi, z nacionalistično, celo radikalno retoriko. A morda moramo tudi manj govoriti in se več dogovoriti, manj obljubljati in več ukrepati. Smo v težki situaciji. In sramota je, da tedne in tedne ponavljamo enake stvari, medtem pa razpadajo vrednote Evrope. Da. Politični samomor. Ampak kdo bo nosil odgovornost?”
Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon se je v zaključku nastopa pridružila pozivu nekaterih kolegov k izrednemu vrhu EU in dodala, da, “če skupnih rešitev ne bo, se bojim, da tudi Unije ne bo.”