»Ne gre več ‘zgolj’ za politično kadrovanje, temveč politični napad na strateške interese Slovenije,« je bil v izjavi za javnost ob predstavitvi zahteve za klic Komisije za nadzor javnih finance (KNJF) glede dogajanja v slovenskih energetskih podjetjih kritičen poslanec SD Jani Prednik.
Poslanec Socialnih demokratov Jani Prednik je na Vlado RS naslovil poslansko pobudo za pravičen dvig plač varuhov negovalcev v socialno-varstvenih zavodih.
Poslanca Socialnih demokratov Samo Bevk in Jani Prednik sta na ministra za kulturo in ministra za finance naslovila poslanski pobudi za začasno razglasitev in zavarovanje Zbirke grafičnih listov od XVI. do XIX. stoletja pred delitvijo in iznosom iz občine Rogaška Slatina ter za njeno zavarovanje in javno lastništvo. Poslanca sta v pobudah pojasnila, da bo konec aktualnega meseca sodišče v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška d.d. izvedlo javno dražbo, na kateri bo skušalo za 3.470.000 eurov prodati lokalni kulturni spomenik: zbirko grafičnih listov od XVI. do XIX. stoletja.
Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji Državnega zbora določili najvišji obseg porabe državnega proračuna in preostalih javnih blagajn do leta 2024, pri čemer vlada za letos predlaga občutno rast odhodkov.
Poslanske skupine SD, Levice, LMŠ in SAB so v parlamentarno proceduro vložile zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora glede ponovne težnje vlade za vstop madžarskega kapitala pri izgradnji drugega tira, s predlogom novele zakona, ki bi to možnost izključila.
Podpiramo predlog resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, saj vsebuje dolgoročne usmeritve, cilje, naloge, ukrepe na področju varstva okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva naravnih vrednot.
Odbor DZ za finance je sprejel predlog sklepa SD, da vlada SDH-ju in UMAR-ju naloži izdelavo ocene učinkov privatizacije državnih podjetij, na podlagi analize pa naj pripravi ukrepe za sanacijo in preprečenje nadaljnje škodljive privatizacije, zlasti v socialno in gospodarsko občutljivih regijah.
Poslanke in poslanci so danes pričeli z obravnavo proračunov za leti 2020 in 2021. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov je stališče predstavil poslanec Jani Prednik.
Uvodoma je pojasnil, da tudi tokrat obravnavana proračuna nista mogla mimo strogih fiskalnih pravil ter strahu odločevalcev pred novo krizo. »To se pozna v skoraj 100 milijonov evrov nižje sprejetih okvirjev maksimalne porabe in prvotnega predloga proračunov vlade.« Slabo stran proračunov poslanec vidi v pomanjkanju investicijskih sredstev, ki so kljub povišanju še vedno prenizka. V zagovor na kritike proračunoma pa je poslanec izpostavil dejstvo, da se lahko le slabih 10% proračunskih sredstev dejansko razporedi glede na politične prioritete, vse ostalo gre za zakonske obveze.
»Vsak proračun je zato paket vseh obveznosti, ki jih mora in zmore prevzeti država, ob koncu moramo ta paket ocenjevati kot celoto,« je jasen Prednik. Po njegovem proračunska sredstva države delujejo na dolgi rok, njihov pomen pa se pogosto meri skozi stabilnost financiranja, ki jo lahko zagotovijo določenim družbenim podsistemom. Kot je poudaril je za Socialne demokrate ključno, da so se v proračunih zagotovila sredstva za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, med temi tudi kultura.
Stabilnost javnih financ ter bolj učinkovito, k ciljem in ljudem usmerjeno upravljanje države pa lahko po besedah Prednika dosežemo predvsem tako, da se zagotovi vzdržen paket financiranja za ključne prioritete in hkratno delovanje celotnega sistema. »Naša skrb ob sprejemanju proračuna morajo biti koristi za ljudi. Zaradi njih so sprejete prioritete in zaradi njih delamo na uresničitvi dogovorjenega,« je opomnil. Zato po njegovem sprejemanje proračuna ni in ne sme biti le borba za lasten interes: »Za minuto pozornosti, za še en amandma, s katerim bi zagotovili pomembna sredstva za kak ključen projekt. To velja tako za tiste, ki smo se zavezali podpirati vlado, kot za tiste, ki se prištevajo med opozicijo.«
Prav tako se je v stališču odzval na pretirane kritike na račun Fiskalnega sveta, ki je na proračuna dal določena opozorila. Ta so po mnenju poslanca dobrodošla: »Fiskalni svet je celovito in dobro opravil svojo ustavno vlogo: podrobno je preučil proračunske načrte, ocenil tveganja in nanje jasno in pravočasno opozoril. Vsi odločevalci smo bili jasno opozorjeni na vsa potencialna tveganja.«
Slednji je predstavil tudi videnje poslanske skupine glede proračunskih razprav o višini povprečnin za občine. »Posebej imamo v mislih znesek povprečnine, pri katerem resnično nismo pričakovali toliko negativnega odziva na predlog vlade, ki prvič v celoti upošteva veljavni zakon pri določitvi zneska povprečnine. Kljub temu, da je bila predlagana povprečnina bistveno višja od lanske, so se pojavile nove zahteve,« je povzel. Po poslančevem mnenju so zahteve sicer legitimne, »saj se moramo zavedati, kakšno gonilo razvoja so lokalne skupnosti. Predlagani dvig povprečnine bi občinam za opravljanje nalog iz državne pristojnosti dal 32 milijonov evrov več, kljub temu je matični odbor podprl še dodatne amandmaje, ki še zvišujejo sredstva za povprečnino,« kar pa po mnenju Prednika terja dialog, ne ultimatov.
Poslanec Socialni demokratov je v zaključku stališča poudaril, da bo v dneh razprav o proračunih verjetno slišati še veliko dobrih in upravičenih predlogov za izboljšave proračuna ter da bodo mnogi teh »vredni« podpore in takojšnje realizacije. »Vendar pa smo se ob tem dolžni spomniti, da smo sem poslani zato, da vidimo širšo sliko in sprejmemo celoten, realen in izvedljiv proračun. Za vse ljudi,« je zaključil Prednik in napovedal enotno podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021.
Državni zbor je sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2019, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Presežek je načrtovan v višini skoraj 200 milijonov evrov. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ.
Stališče Poslanske skupine SD do predloga rebalansa proračuna je na plenarni seji DZ predstavil poslanec Jani Prednik, ki je med drugim izpostavil, “da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega”. “Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,” je dejal Prednik in sporočil, da se poslancem SD zdi rebalans proračuna precej optimalen.
Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.
Celotno stališče Poslanske skupine SD do rebalansa proračuna, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik:
“Rebalans proračuna za leto 2019 pred nami je najpomembnejši dokument do sedaj te, še relativno nove vlade. Vsaka proračunska sprememba namreč v praksi pokaže, kako resno misli vlada izkoristiti priložnosti, da v nevarnih ožinah gospodarskih napovedi naredi nekaj dobrega za svoje sodržavljanke in sodržavljane. Sprejem rebalansa je politično vprašanje, pomembno za ljudi: naj se pri načrtovanju proračuna slepo sledi hladnim enačbam in negotovim napovedim ali pa naj se izkoristi manevrski prostor in izpolni obljube: ljudem naj se vrne vsaj del tistega, kar jim je bilo odvzeto za reševanje krize, ki je niso povzročili?
Célo desetletje že trajata “slovenski izhod iz krize in strah pred njo”. V teh desetih letih že šesto leto zapored beležimo gospodarsko rast in dosegamo napovedi, ali pa jih celo presegamo. Od leta 2014 dalje gospodarsko rastemo, zadnja leta je naša rast med najvišjimi v Evropski uniji, lani je znašala 4,7%. Tretje zaporedno leto se povečuje proračunski presežek, kar je bilo še pred desetletjem nedosegljivo. Javni dolg se zmanjšuje in približuje zastavljenim 60%. Načrtovani prihodki v rebalansu so za 600 milijonov višji od načrtov izpred dobrih dveh let, ko je bil sprejet veljavni proračun za letošnje leto.
Vse to pomeni, da okrevanje že traja dlje kot recesija. Pred dvema letoma sprejeti proračun je lani predvideval ½ odstotne točke nižjo rast, kot je bila dosežena. V takih okoliščinah strah pred morebitnim upadom gospodarske rasti ne bi smel edina skrb, zaradi katere bi pozabili na bistvo: proračunska sredstva morajo biti v prvi vrsti v interesu ljudi, ki so zadnjih deset let s svojim odrekanjem krpali to našo proračunsko ladjo. Vsa njihova odrekanja v zadnjem desetletju se je utemeljevalo z obljubami, da jim bo vsaj del odvzetega nekoč – “ko bo bolje” – tudi vrnjen. Zdaj je priložnost, da se to izpolni. To bo tudi svojevrstno priznanje, da so imela vsa odrekanja zadnjega desetletja smisel; da nam gre zaradi vsega tega končno bolje.
Kaj reči o kritikah tega predloga? Pojavile so se jih različne vrste. Vse je treba jemati resno, a večino tudi resno zavrniti. Tistim, ki se bodo danes upirali povišanju izdatkov in bodo zahtevali še hitrejše zniževanje dolga, še višje presežke in še več zategovanja pasu moramo npr. ob tem predlogu rebalansa dokazati, da se kondicija javnih financ kljub vsem ukrepom izboljšuje! Predhodno načrtovani presežek se še povečuje!
Predlog rebalansa se drži smeri, ki smo jo morali sprejeti s fiskalnim pravilom, in hkrati prinaša več ljudem. Zato je po našem prepričanju predlog rebalansa odgovoren do javnih financ.
Tistim, ki bi želeli trenutno povečane davčne prihodke v celoti preliti v znižanje davkov, prispevkov in opuščanje sistemov solidarnosti, je treba sporočiti, da bilo zadnje desetletje in pol najlepši dokaz, da moramo sisteme socialne varnosti negovati in vanje vlagati, ne pa jih razgrajevati. Najboljši blažilec “nove krize”, s katero ti isti kritiki najbolj strašijo, je ravno država, ki je sposobna ukrepati.
Ocenjujemo, da so pripravljalci proračuna ravnali prav, da so povečali razpoložljivo porabo za praktično vse ključne politike, h katerim smo se zavezali tudi v koalicijskem sporazumu. Vlaganja v ljudi so potrebna tudi zato, da se oblikuje okolje, ki bo imelo vgrajeno blažilne sisteme za čas nižje rasti. Na povečane odhodke torej Socialni demokrati gledamo kot na investicijo v večjo socialno varnost ljudi. Ta rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.
S tem rebalansom se znova priznava veljavo podhranjenim področjem, ki so morala zaradi splošnega varčevanja capljati na mestu, njihov potencial pa je ostajal neizkoriščen. Govorimo o kulturi, o znanosti, izobraževanju in zdravstvu in drugih pomembnih področjih, ki dvigujejo kakovost življenja ljudi, nenazadnje pa lahko dodajo precejšen delež tudi k dodani vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. Dvig sredstev zanje NI razsipnost, je investicija v boljše življenje vseh. Bi si želeli, da bi lahko za ta področja namenili še več sredstev? Vsekakor, vendar pa smo dolžni upoštevati tveganja in opozorila, izrečena ob obravnavi tega proračuna.
Medijsko poročanje in dosedanja obravnava proračunskih sprememb pa sta pokazala na še eno pomembno plat odločanja o delitvi proračunskega denarja. Ne gre samo za vprašanje “koliko je dobilo katero ministrstvo?”, pomembno je tudi, kako učinkovito bodo porabljena dodeljena sredstva. Se bodo iskale sinergije, da se bodo ta sredstva povrnila v obliki rezultatov ali pa se bo zasledovalo zgolj porabo sredstev? To odgovornost prevzemajo posamezne ministrice in ministri, ki bodo morali upravičiti zaupanje, da bodo dodatna sredstva uporabili kar se da učinkovito.
Tu lahko izpostavimo pozitiven primer ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je znotraj dodeljenih sredstev uspelo poskrbeti za zgodovinsko visoka javna sredstva za znanost. Socialni demokrati pozivamo, da ta proaktivni pristop uberejo tudi drugi resorji. Podobno je tudi pri drugih proračunskih uporabnikih, ki bodo morali dodeljena sredstva ustrezno razporediti. Kot je pokazala obravnava na delovnih telesih: vsake potrebe ne moremo reševati s prerazporeditvami tukaj v Državnem zboru, odgovornost leži tudi na posameznih proračunskih uporabnikih.
Seveda je izvedba proračuna odvisna tudi od drugih načrtovanih ukrepov. Prepričani smo, da bo danes precej besed namenjenim spremembam na davčnem področju, kot tudi večni razpravi o ustreznosti financiranja občin, ki opozarjajo, da kljub sklenjenemu dogovoru o višini povprečnine ne morejo pokriti vseh potreb. To zagotovo drži. Drži pa tudi, da se morajo odločitve sprejemati na vseh nivojih. Tudi manevrski prostor države ni velik in je stisnjen med visoke želje ter stroge fiskalne zahteve.
Toda ta rebalans dokazuje, da je na nivoju državnih financ skromen manevrski prostor mogoče izkoristiti. Če bodo tako ravnale tudi občine in drugi proračunski uporabniki, bodo cilji lahko doseženi. Prepričani smo, da lahko vsak ravna proaktivno in v tem duhu bodo mogoči tudi drugi dogovori, na primer o bolj pravičnem sistemu financiranja občin. Danes pa imamo pred seboj dober predlog rebalansa in čas je, da se dogovori realizirajo.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov zato podpiramo predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Ker menimo, da je v danih okoliščinah optimalno zasnovan, predlaganim amandmajem ne bomo dali podpore.”
V Državnem zboru je potekala izredna seja na kateri so poslanke in poslanci z večino glasov sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Da je nujno zavarovanje premoženja pred škodljivimi posledicami hrvaških sodišč, je v predstavitvi stališča Poslanske skupine SD povedal Jani Prednik. “Vsem nam mora biti v interesu, da se konča obdobje negotovosti za NLB. Pa tudi, da se konča obdobje omejitvenih ukrepov za NLB,” je poudaril Prednik.
Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik, si lahko preberete v nadaljevanju:
“Razlogi, zaradi katerih danes obravnavamo ta predlog zakona, so raznoliki, za vse pa velja, da njihov izvor sega leta in desetletja v preteklost. Danes na dnevnem redu ni odločitev o prodaji oziroma neprodaji banke. Tudi morebitna privatizacija in njen model nista predmet te razprave, čeprav se tej temi danes gotovo ne bo moč izogniti.
Strategija upravljanja kapitalskih naložb države Novo Ljubljansko banko uvršča med pomembne naložbe, v kateri bo država ohranila 25-odstotni delež in hkrati ostala tudi največji posamezni lastnik. Ker bo država ostala velik in najpomembnejši lastnik, Nova Ljubljanska banka pa še naprej največji igralec na slovenskem bančnem trgu, je v vsakem primeru nujno, da se to premoženje zaščiti pred škodljivimi posledicami odločitev hrvaških sodišč. Temeljni namen in cilj zakona je zato zaščititi vrednost naložbe, ki jo ima država v Novi Ljubljanski banki, pred posledicami nezakonitih ravnanj hrvaških sodišč, ki niso v skladu ne s slovensko zakonodajo, ne s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
Zgodovine, ki je Novo Ljubljansko banko privedla v situacijo, da je kot tožena stranka potencialno izpostavljena sodno izterljivi škodi v drugi državi, ne bomo ponavljali. V vsakem primeru pa lahko taka izpostavljenost – četudi izvira iz spora, ki bi moral biti v normalnih okoliščinah že davno rešen – vpliva tako na poslovanje banke kot na vrednost naložbe.
S sprejemom zakona Republika Slovenija prevzema obveznost, da bo banki povrnila škodo, ki bi nastala zaradi prisilnega izvrševanja odločitev hrvaških sodišč v primerih, ki izvirajo iz nerešene problematike nekdanjih deviznih varčevalcev. To ni pomembno – kot bodo trdili nekateri – zaradi koristi morebitnih bodočih lastnikov. Pomembno je zaradi interesov Slovenije, ki JE – in še naprej ostaja – lastnik Nove Ljubljanske banke.
Tudi in predvsem zato, ker namerava Slovenija ostati pomemben lastnik Nove Ljubljanske banke, nam mora biti vsem v interesu, da se zanjo konča obdobje negotovosti. V interesu nam mora biti tudi, da se končajo omejitve poslovanja, ki so bile uvedene kot pogoj za dodelitev državne pomoči in danes banki dovoljujejo le ozek spekter poslovne dejavnosti. Lastnina je bila, je in ostaja odgovornost lastnika. Če se lastnik tej svoji odgovornosti izogiba, ima to (škodljive) posledice, kot smo lahko videli že tolikokrat doslej.
Socialni demokrati smo, odkar se je izpostavila potreba po zakonskih rešitvah za to področje, vztrajali predvsem, da se vse garancije države dajo ob jasnih zagotovilih proaktivnosti. To pomeni, da tako od upravljalca kot od banke pričakujemo, da z vsemi močmi zastopajo svoj interes v sproženih pravnih postopkih. Želeli bi si, da bi zakon poleg zagotovil stabilnosti pomenil tudi jasen signal vodstvu podjetja in upravljalcem, da izpostavljenost premoženja NLB na Hrvaškem zmanjšajo na mimimum.
Vztrajali smo, da v primeru uveljavljanja povračil škode nad tem procesom bdi pooblaščenec države, ki ima dostop do informacij in poslovnih odločitev uprave banke. Glede na amandmaje, ki jih je sprejel odbor, bo to vlogo opravljal visoki predstavnik za nasledstvo; to se nam zdi smiselna rešitev glede na to, da vsi pričakujemo, da se bo izvorni spor na koncu te poti vendarle pobotal v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ.
Socialni demokrati bomo predlog zakona večinsko podprli in pričakujemo, da se s tem vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke končno loči od vprašanj upravljanja z državno naložbo v NLB; da bo ta lahko v prihodnosti našim ljudem v korist, ne v breme.”
