Gospodarski minister Matjaž Han je bil danes na delovnem obisku v Mariboru, kjer se je med drugim srečal s tamkajšnjim županom Sašo Arsenovičem ter obiskal podjetji Lumar in Mariborsko livarno Maribor (MLM). »To mesto je za vlado zelo pomembno! Ne želimo ostati le pri besedah, ampak mestu in okolici dejansko pomagati pri njegovem razvoju,« je poudaril minister Han.
Dr. Aleksander Jevšek poudarja, da živimo v nepredvidljivem času, da mir več ni samoumeven in da brez miru ni varnosti, brez varnosti pa da ni blaginje. Zato je po njegovih besedah nujno, da na krize, ki smo jim priča pravilno reagiramo in pametno načrtujemo cilje, ki jih kot država želimo uresničiti.
»Maribor ima toliko potencialov, ki potrebujejo podporo celotne družbe. Da se Maribor razvije v digitalno, gospodarsko, univerzitetno, tehnološko, kulturno in športno prestolnico Štajerske. Z najboljšim načrtom in z najmočnejšo ekipo, da spremenimo Maribor in Slovenijo,« je v Mariboru na predstavitvi kandidatk in kandidatov SD za Maribor in 7. volilno enoto dejala predsednica SD Tanja Fajon.
Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je danes s svojo ekipo udeležila mariborske Parade ponosa. V svojem govoru se je odzvala na nedavno sprejeti madžarski zakon o prepovedi vključevanja LGBTIQ+ vsebin v izobraževalni proces in ga označila kot kratenje človekovih pravic, pri tem pa ocenila, da se je Evropa tokrat odzvala odločno.
Zastava z referendumskin sloganom Socialnih demokratov ‘Brez vode ni sVOboDE’ so danes članice in člani SD, Mladega foruma in Zelenega foruma razvili čez mariborski Stari most. Tokrat so se akciji pridružili tudi v Stranki mladih – Zeleni Evrope, edine slovenske stranke, ki je članica European Greens.
Tanja Fajon in Socialni demokrati so danes v festivalskem Mariboru začeli s turnejo pogovorov z ljudmi. Na mariborskem Glavnem trgu je potekala akcija Slišimo vas, s katero želi predsednica SD med ljudmi ugotoviti, kaj so njihove skrbi, pričakovanja in ideje. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije je po prepričanju Tanje Fajon “čas, da si postavimo cilje za novih 30.”
Prejšnji teden so se začele obravnave. Najprej je bila na vrsti Daja. Danes je Matic. Kmalu bo na vrsti Katarina. Pogumni mladoletniki se morajo zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ker so zahtevali šolo. Morali so si poiskati odvetnika. Ker so zahtevali šolo. Morali so se sprehajati do sodišča med približno 20 predstavniki policije kot najhujši kriminalci. Ker so zahtevali šolo. In morajo čakati na sodnikovo odločitev, ali jih bo kaznoval in kakšna kazen jih bo doletela. Ker so zahtevali šolo. V Sloveniji leta 2021.
Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.
Vodja poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann se je v spremstvu podpredsednice SD/S&D Tanje Fajon in podpredsednika SD Matjaža Nemca danes srečal z uporabniki mariborskega Doma Danice Vogrinec. Dom je bil s strani Evropske mreže za staranje (European Ageing Network) izbran za najboljši dom v Evropi, predvsem po zaslugi inovativnih aktivnosti ter uporabnikom prijazne oskrbe in upravljanja. Direktor doma Marko Slavič je delegaciji z Bullmannom na čelu predstavil izzive, ki jim imamo kot družba na področju dolgotrajne oskrbe.
Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše in nova generacija pomoči na domu z enotnimi standardi storitev. Potrebna je tudi sistemska podpora novim oblikam oskrbe in bivanja, kot so nevladni programi (denimo v Sloveniji odlično razvit program Starejši za starejše), stanovanjske skupnosti, bivalne zadruge in dnevno varstvo starejših.
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, je gostom predstavil dom in rešitve, ki jih ta javni dom zagotavlja svojim uporabnikom in tudi širši skupnosti. Poudaril je, da »lahko sedanjo raven storitev zagotavljajo samo z veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, na dolgi rok pa tega ne bo mogoče zagotavljati, če se ne uredi financiranje sedanjih in prihodnjih potreb. Eden od izrazitih problemov je kader, ki se zaradi boljših plač seli čez mejo.«
Udo Bullman je čestital vodstvu doma, hkrati pa izzive starajoče se Evrope opredelil kot eno ključnih tveganj, s katerim se soočamo: »Ljudem moramo zagovoviti varnost in dostojanstvo ob vseh življenjskih tveganjih. Zdaj je zadnji čas, da se kot družba organiziramo in kot skupnost zagotovimo rešitve. Za mlade, za družine, za starejše. Te rešitve socialisti predlagamo v zajetnem poročilu »Progressive Society« z več kot 100 konkretnimi politikami na vseh področjih, kjer danes in jutri potrebujemo aktiven vseevropski pristop.«
Tudi Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka, je dejala, da je »socialna demokracija pionirsko uvajala sisteme socialne zaščite in da je to njena odgovornost tudi danes.« V Sloveniji je nujno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in razrešiti ključno dilemo: naj bo dodatno financiranje potreb na tem področju domena državnega proračuna ali novega socialnega zavarovanja. »Če hočemo zagotoviti stabilen vir, potem bo očitno potrebno razmišljati o javnem socialnem zavarovanju, ker je to edini način, da dosledno porazdelimo to breme iz posameznika in družin na skupnost. To je socialdemokratski pristop, še posebej če vemo, kako veliko breme dolgotrajna oskrba že danes predstavlja za ljudi in premnoge družine.« Ta problem ima po mnenju Matjaža Nemca, poslanca SD, tudi jasno evropsko dimenzijo, saj »hočemo socialno Evropo, ki bo znala vzpostavljati enotne standarde tudi pri skrbi za ljudi, ne le za banke in omejujoča fiskalna pravila.«
Obisk Uda Bullmana z delegacijo se v Mariboru nadaljuje. Ob 14. uri se bodo v mariborski Tkalki seznanili s projektom SocioLab, ki je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti za razvoj socialne ekonomije ter s tem povezanih novih, dostopnih in inovativnih družbenih produktov za večjo socialno vključenost ranljivih skupin, zmanjšanje revščine in višjo kakovost življenja. Ob 17. uri sledi v Vetrinjskem dvoru panel o trajnostni družbi za vse, katerega jedro je predstavitev poročila »Progressive Society«.
“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.
V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.
Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.
Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.
Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.
General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.
