Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je danes s svojo ekipo udeležila mariborske Parade ponosa. V svojem govoru se je odzvala na nedavno sprejeti madžarski zakon o prepovedi vključevanja LGBTIQ+ vsebin v izobraževalni proces in ga označila kot kratenje človekovih pravic, pri tem pa ocenila, da se je Evropa tokrat odzvala odločno.
Zastava z referendumskin sloganom Socialnih demokratov ‘Brez vode ni sVOboDE’ so danes članice in člani SD, Mladega foruma in Zelenega foruma razvili čez mariborski Stari most. Tokrat so se akciji pridružili tudi v Stranki mladih – Zeleni Evrope, edine slovenske stranke, ki je članica European Greens.
Tanja Fajon in Socialni demokrati so danes v festivalskem Mariboru začeli s turnejo pogovorov z ljudmi. Na mariborskem Glavnem trgu je potekala akcija Slišimo vas, s katero želi predsednica SD med ljudmi ugotoviti, kaj so njihove skrbi, pričakovanja in ideje. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije je po prepričanju Tanje Fajon “čas, da si postavimo cilje za novih 30.”
Prejšnji teden so se začele obravnave. Najprej je bila na vrsti Daja. Danes je Matic. Kmalu bo na vrsti Katarina. Pogumni mladoletniki se morajo zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ker so zahtevali šolo. Morali so si poiskati odvetnika. Ker so zahtevali šolo. Morali so se sprehajati do sodišča med približno 20 predstavniki policije kot najhujši kriminalci. Ker so zahtevali šolo. In morajo čakati na sodnikovo odločitev, ali jih bo kaznoval in kakšna kazen jih bo doletela. Ker so zahtevali šolo. V Sloveniji leta 2021.
Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.
Vodja poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann se je v spremstvu podpredsednice SD/S&D Tanje Fajon in podpredsednika SD Matjaža Nemca danes srečal z uporabniki mariborskega Doma Danice Vogrinec. Dom je bil s strani Evropske mreže za staranje (European Ageing Network) izbran za najboljši dom v Evropi, predvsem po zaslugi inovativnih aktivnosti ter uporabnikom prijazne oskrbe in upravljanja. Direktor doma Marko Slavič je delegaciji z Bullmannom na čelu predstavil izzive, ki jim imamo kot družba na področju dolgotrajne oskrbe.
Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše in nova generacija pomoči na domu z enotnimi standardi storitev. Potrebna je tudi sistemska podpora novim oblikam oskrbe in bivanja, kot so nevladni programi (denimo v Sloveniji odlično razvit program Starejši za starejše), stanovanjske skupnosti, bivalne zadruge in dnevno varstvo starejših.
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, je gostom predstavil dom in rešitve, ki jih ta javni dom zagotavlja svojim uporabnikom in tudi širši skupnosti. Poudaril je, da »lahko sedanjo raven storitev zagotavljajo samo z veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, na dolgi rok pa tega ne bo mogoče zagotavljati, če se ne uredi financiranje sedanjih in prihodnjih potreb. Eden od izrazitih problemov je kader, ki se zaradi boljših plač seli čez mejo.«
Udo Bullman je čestital vodstvu doma, hkrati pa izzive starajoče se Evrope opredelil kot eno ključnih tveganj, s katerim se soočamo: »Ljudem moramo zagovoviti varnost in dostojanstvo ob vseh življenjskih tveganjih. Zdaj je zadnji čas, da se kot družba organiziramo in kot skupnost zagotovimo rešitve. Za mlade, za družine, za starejše. Te rešitve socialisti predlagamo v zajetnem poročilu »Progressive Society« z več kot 100 konkretnimi politikami na vseh področjih, kjer danes in jutri potrebujemo aktiven vseevropski pristop.«
Tudi Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka, je dejala, da je »socialna demokracija pionirsko uvajala sisteme socialne zaščite in da je to njena odgovornost tudi danes.« V Sloveniji je nujno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in razrešiti ključno dilemo: naj bo dodatno financiranje potreb na tem področju domena državnega proračuna ali novega socialnega zavarovanja. »Če hočemo zagotoviti stabilen vir, potem bo očitno potrebno razmišljati o javnem socialnem zavarovanju, ker je to edini način, da dosledno porazdelimo to breme iz posameznika in družin na skupnost. To je socialdemokratski pristop, še posebej če vemo, kako veliko breme dolgotrajna oskrba že danes predstavlja za ljudi in premnoge družine.« Ta problem ima po mnenju Matjaža Nemca, poslanca SD, tudi jasno evropsko dimenzijo, saj »hočemo socialno Evropo, ki bo znala vzpostavljati enotne standarde tudi pri skrbi za ljudi, ne le za banke in omejujoča fiskalna pravila.«
Obisk Uda Bullmana z delegacijo se v Mariboru nadaljuje. Ob 14. uri se bodo v mariborski Tkalki seznanili s projektom SocioLab, ki je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti za razvoj socialne ekonomije ter s tem povezanih novih, dostopnih in inovativnih družbenih produktov za večjo socialno vključenost ranljivih skupin, zmanjšanje revščine in višjo kakovost življenja. Ob 17. uri sledi v Vetrinjskem dvoru panel o trajnostni družbi za vse, katerega jedro je predstavitev poročila »Progressive Society«.
“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.
V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.
Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.
Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.
Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.
General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.
Mariborski Socialni demokrati smo predstavili program pred lokalnimi volitvami. Nosilka liste je županska kandidatka SD Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.
Predsednik SD Dejan Židan obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko smo Socialni demokrati vodili občino.
“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.
Kandidatki za županjo Alenki Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.
Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.
V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.
“Ankete kažejo, da obstajajo tri stranke, ki imajo v tem trenutku možnost voditi vlado in med njimi je tudi SD,” je povedal predsednik stranke na javni tribuni v Mariboru. “Vendar, če nočemo imeti vlade tipa politike po zgledu madžarskega Orbana, je samo glas za SD tisti, ki to jamči,” je na pogovoru z državljani o programu Samozavestna Slovenija v mariborskem IZUM-u dejal mag. Dejan Židan.
Ker je pred vsakimi volitvami aktualno vprašanje novih obrazov, je Židan pritrdil besedam vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana, da imamo Socialni demokrati verjetno več novih obrazov, kot imajo nove stranke skupaj vseh svojih članov.
Po mnenju Židana je politika lahko uspešna le, če so v njej ljudje, ki so se že dokazali, pa tudi taki, ki prinašajo novo energijo in znanje. “Tudi, če gremo v bolnišnico, želimo, da nas operira izkušen kirurg, ne nekdo, ki prvič drži skalpel v roki. Enako tudi politik mora vedeti, kaj počne,” je dejal Židan.
Na javni tribuni v Mariboru so se predstavili tudi vsi kandidati stranke v 7. volilni enoti. Kot edina aktualna poslanka v Rušah kandidira mag. Bojana Muršič, na listi sta dva mestna svetnika Matej Žmavc in Mateja Dover Emeršič, nekdanji županski kandidat Bojan Horvat, tudi nekdanji predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher in nekdanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra. Ob njih so na listi še Andrejka Flucher, Ludvik Repolusk, Jernej Štromajer, Boris Potrč in Renata Prislan.
Kot je v zvezi s štajersko prestolnico dejal Židan, je mesto s tako velikim znanstvenim in razvojnim nabojem, dobro univerzo in kliničnim centrom, v zadnjem desetletju nazadovalo povsem brez potrebe in si tega ni zaslužilo. Naš volilni program Samozavestna Slovenija 2018-2026 zato nikakor ne vidimo kot centralizirane države, pač pa v SD zagovarjamo policentrični razvoj, s katerim bi tudi Maribor lahko zadihal s polnimi pljuči.
“Maribor bi lahko bil v marsičem prvak, ne le v nogometu, tudi v znanosti,” je dejal Židan in dodal, da smo za razliko od marsikatere stranke, v katerih v Ljubljani določajo, kdo bodo kandidati, to povsem prepustili mestnemu odboru stranke in jih pri tem podprli.
Ne glede na dejstvo, da so naši odstotki na anketah nekoliko padli, Židan zatrjuje, da na terenu občutimo bistveno večje zaupanje med ljudmi. Predsednik SD upa, da bodo zato volivke in volivci razumeli, da se v tem trenutku oz. na volitvah, ki bodo v nedeljo, 3. junija letos, odločamo o smeri razvoja Slovenije – v smeri orbanizacije na čelu z radikalno SDS ali v smeri odprte in samozavestne države, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja in življenja.
Socialni demokrati smo tretji javni posvet z naslovom “Samozavestna Slovenija – nov zagon kulturi” v ponedeljek, 26. marca, pripravili v Narodnem domu Maribor. Posvet je bil namenjen razpravi o prihodnosti Slovenije na področju kulture. “Ta je tudi ena izmed prioritet strankinega predvolilnega programa,” je zagotovil predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je s sogovorniki razpravljal o svobodi ustvarjanja, razvojnih priložnostih in rešitvah.
“Skozi kulturo Slovenci ohranjamo svojo identiteto,” je uvodoma poudaril predsednik SD Židan in pojasnil, “da razprava o prihodnosti Slovenije na področju kulture poteka v času, ko Socialni demokrati končujemo svoj predvolilni program, ki ga bomo sprejemali 7. aprila na programski Konferenci v Ljubljani”. V programu po njegovih besedah naslavljamo najpomembnejša vprašanja, tudi kulturna. Prihodnji minister ali ministrica za kulturo bi tudi zato lahko prihajal/a iz vrst SD.
“Kultura je v Sloveniji področje, ki resnično potrebuje nov zagon,” je poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. “Kultura je naš spomin, odgovor na vprašanje, kdo smo, kot posamezniki in kot skupnost. Le tisti, ki ve, kdo je, je lahko tudi samozavesten,” je dodala. Kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo je opomnila, da mora DZ mora sprejeti nov glavni strateški državni dokument za kulturo.
V kulturi sicer prepoznava veliko gospodarsko priložnost, med velikimi izzivi pa sta po njenem vlaganje v kulturno infrastrukturo in zagotavljanje vsebinske avtonomije umetniškemu ustvarjanju. To lahko nastaja le v prostoru svobode: “Dostojevski romana Zločin in kazen ne bi ga uspel napisati, če bi mu nekdo dihal za ovratnik in mu kar naprej dopovedoval, da ni spodobno in politično korektno, da Raskolnikov umori skopuško starko,” je ponazorila Cetinski.
Scenarist in režiser ter profesor filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miran Zupanič je prepričan, da slovenska kultura, ki je tudi branik humanistične civilizacije, v veliki meri deluje v improviziranih pogojih. “Politika v več kot 25 letih ni uspela vzpostaviti kulturno-političnega modela, ki bi ustrezal demokratični, pluralni in razvojno naravnani družbi,” je opozoril. Ko se rešuje težave, denar ni nujno najbolj pomemben, je le obliž na rano, stvar drznosti in modrosti je vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal stabilnost, varnost in razvoj, je poudaril.
Po nekaterih kazalcih slovenska kultura ne dobiva tako malo javnega denarja, bistveno vprašanje je, kako je ta denar porabljen, je izpostavil glavni urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander. “Smo v neki togi situaciji, ko imamo vse več produkcije, ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo, institucij, društev, zavodov … Hkrati pa so ta sredstva vse bolj razpršena in imamo občutek, da ni kakovosti, da zaostajamo. Ni prave pretočnosti,” je dodal. Pomemben je uravnotežen razvoj kulture.
Zdi se, tako ugotavlja Židan, da kulturne institucije s sedežem v Ljubljani, lažje delujejo. “Zakaj se svet v Mariboru tako počasi vrti?”, je vprašal nekdanjo poslanko SD mag. Majdo Potrata. Pri tem je imel v mislih reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice, ki se neuspešno vleče že več let. Predsednica sveta tega zavoda je nad stanjem zaskrbljena, sicer pa je pozvala k skrbi za slovenščino v času svetovnega kolonializma angleščine ter dejala, da jo v naši družbi najbolj skrbi silna nestrpnost do družboslovja in humanistike.
Predsednik Sveta SD za kulturo Samo Bevk pa je med drugim spregovoril o t. i. zakonu o kulturnem evru, ki je v petek naletel na široko podporo poslancev. Spomnil je, da teče že peto leto, ko tega zakona ni več. Tretji zakon o kulturnem evru je prenehal veljati leta 2013, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.
