Davčna reforma le navidezno daje vsem, čeprav bogatim daje desetkrat več. Medtem ko daje v en žep, iz drugega žepa bistveno več jemlje – z ogrožanjem naših javnih storitev, zdravstva, pokojnin, izobraževanja in razvoja.
SD bo skupaj s partnericami ponovno vložila zahtevo za sklic kolegija predsednika DZ, na katerem želijo ponovno odločati o sklepu, da bi štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev lahko delovali v delovnih telesih DZ.
Zaradi odgovornosti do ljudi in do države je po odstopu Šarca najpametneje, da gremo čim prej na predčasne volitve, je po pogovoru pri PRS povedal vodja poslancev SD.
Poslanci Socialnih demokratov sopodpisniki predloga sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor.
Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”
Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.
Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”
V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.
Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.
Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.
Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Z današnjim poslanskim vprašanjem predsedniku vlade je Matjaž Han v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov opozoril na problematiko dolgotrajne oskrbe. Zavezo, da se celovito vzpostavi oskrba in pomoč za starejše, je SD vključila tudi v koalicijski sporazum, v zadnjih tednih pa na to opozarjala tudi v koalicijskih pogovorih. Predsednik vlade Marjan Šarec je Hanu odgovoril, da bo zakon s celovito ureditvijo področja sprejet najkasneje pomladi prihodnje leto.
Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše, sistem pomoči na domu je različno urejen po občinah ter ne enako dostopen, za investicije in storitve primanjkuje po ocenah vsaj 250 milijonov evrov na leto, novi in komplementarni modeli skrbi za starejše (npr. stanovanjske skupnosti) so podrazviti. Matjaž Han je poudaril, da se situacija zaradi naglega staranja prebivalstva in bolezni (npr. demenca) radikalno poslabšuje iz leta v leto.
Socialni demokrati na ta problem opozarjajo že dlje časa, tudi v okviru koalicijskih sestankov. Kot ugotavljajo, prave motivacije za to kljub določilom koalicijske pogodbe zaenkrat ni, zato je predsednik stranke mag. Dejan Židan minuli mesec vladi in koalicijskim partnerjem predstavil zahtevo za takojšen pristop k vzpostavitvi novega socialnega zavarovanja za pomoč in oskrbo v starosti. To bi bilo po predlogu Socialnih demokratov v slovenski zdravstveni in socialni sistem integrirano po načelih medgeneracijske solidarnosti, kar bi zagotovilo dodatne skupne vire za financiranje dolgotrajne oskrbe.
Po mnenju SD je nujen celovit in medresorski pristop k problemu, ki bo upošteval socialni, psihološki in zdravstveni vidik potreb starejših, z enostavnim vstopnim sistemom in prijazno obravnavo uporabnikov. Potrebna je enotna košarica storitev, do katerih je upravičen uporabnik, z enako dostopnostjo na območju celotne države. Na ravni celotne države je potrebno vzpostaviti enoten standard oskrbe s pomočjo na domu po enotni ceni in dostopnostjo na območju celotne države, ki bo organizirana kot javna mreža, z vključevanjem nevladnih organizacij in socialnih podjetij v sistem oskrbe. Ob tem si v SD želijo še razvoj dopolnilnih in alternativnih oblik skupnostne oskrbe, kot so bivalne zadruge, stanovanjske skupnosti, varovana stanovanja in dnevno varstvo starejših.
“Želimo si socialdemokratske rešitve, torej da je medgeneracijska in družbena solidarnost ključno načelo pri urejanju tega vprašanja,” je poudaril Matjaž Han. Zato se v SD ogrevajo za novo socialno zavarovanje, v katerega bi v skladu z možnostmi (progresivna lestvica) prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, da se zagotovi potreben obseg dodatnih sredstev, v socialno zavarovanje pa se vključijo tudi obstoječe dajatve, ki jih v ta namen zavarovanci prispevajo v pokojninsko in zdravstveno blagajno. “To je nujno, da zmanjšamo breme oskrbe in pomoči, ki je danes v veliki meri na ramenih starejših, njihovih potomcev in svojcev. Zato moramo k temu pristopiti kot socialna država. Zaradi odlaganja nujnih reform postajamo pri skrbi za starejše neoliberalni divji zahod, kjer je skrb za starejše prepuščena njim samim in družinam,” je poudaril Han.
S temi poudarki se je v odgovoru na poslansko vprašanje strinjal tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril nujnost povezovanja sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, da bomo lahko kot družba zagotovili celovito pomoč tistim, ki so je potrebni. Pri tem je postavil vprašanje, ali bi se kot družba lahko strinjali z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter pri tem oblikovali tudi soglasje za preoblikovanje in nadgradnjo zdravstvene zavarovalnice.
Poslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora izglasovali spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Te bodo regres že letošnje leto do višine povprečne plače razbremenile davkov in prispevkov.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov sta stališči k spremembam zakonov predstavila poslanca Socialnih demokratov Matjaž Han in Soniboj Knežak. Prvi je izpostavil, da se s spremembami zakonov uresničuje ena od idej prilagoditve slovenskega davčnega sistema, ki je dobila podporo med predstavniki delodajalskih združenj in sindikati, zastopanih v Ekonomsko-socialnem svetu. “To se zgodi redko, zato je še toliko bolj vredno našega upoštevanja in dodatne pozornosti. Slovenski davčni sistem je namreč precej nepravičen, če primerjamo obremenitev različnih dohodkov: dohodki iz plač so obremenjeni s progresivno dohodnino in še s prispevki za socialno varnost, medtem ko so dohodki iz podjetniških in obrestnih dobičkov obdavčeni z enotno davčno stopnjo in hkrati oproščeni prispevkov,” je poudaril. Ta temeljna krivičnost je po besedah Hana povzročila, da so dohodki iz dela obremenjeni preveč, delavske plače pa so manjše, kot bi lahko bile, s temi spremembami pa da lahko hitro in brez rušenja sistema delavcem in gospodarstvu omogočimo občutno razbremenitev.
“Prav je, da ljudje dejansko občutijo spremembe in ni dovolj, če to zazna le statistika! To je glavni razlog za široko podporo predlogu za razbremenitev regresa: da bodo zaposleni deležni svoje razbremenitve v enem kosu! Na tak način bodo imeli dejansko možnost odločitve in izbire, ali in kako bodo porabili ta denar ali pa ga bodo privarčevali,” je izpostavil Han, ko bo vsak zaposleni prejel najmanj 160 evrov več iz naslova regresa. “To je vsekakor bolje, kot če bi porabili velik delež javnih financ za to, da bi vsak delavec prejel nekaj evrov višjo mesečno plačo, ne da bi imel resnično možnost odločiti se, kaj bo s prihrankom.”
Ob tem je vodja poslanske skupine SD kritično naslovil tiste, ki višino regresa za 70.000 zaposlenih “pogojujejo” samo zato, “ker jih moti, da je med njimi 700 takih, katerih plače so že visoke in zato take razbremenitve ne potrebujejo.” To po prepričanju Hana ni skrb za javne finance niti za družbeno solidarnost, “je zgolj in navadna nevoščljivost; iskanje tarč, na katere bi lahko usmerjali svoj gnev,” je zaključil.
Poslanec Soniboj Knežak je ob predstavitvi sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki skupaj spremembami Zakona o dohodnini omogoča razbremenitev regresa, izrazil zadovoljstvo, da se regres razbremenjuje dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
“Ker je regres nagrada za delavca, nagrada za njegovo delo in trud, nagrada, ker vsak dan hodi v službo. “Delo pa mora biti nagrajeno,” je bil odločen poslanec Knežak, ki te spremembe vidi tudi kot pomemben premik k uresničitvi vseh besed ob prihajajočem prazniku dela.
“Veliko je tistih, ki leporečijo, in vedno samo govorijo, kako mora biti delo spoštovano in nagrajeno. Ampak samo besede žal niso dovolj,” je kritično opomnil. Razbremenitev regresa je tako po poslančevem mnenju korak v pravo smer, navkljub temu pa je opozoril, da se moramo “zavedati situacije”, ko imajo nekateri delavci v Sloveniji – kot je poudaril – grozljivo nizko plačo, “s katero ni možnosti, da bi lahko normalno živeli čez mesec in preživljali sebe in svojo družino”. Zato je treba po besedah poslanca dohodke iz dela čim bolj razbremeniti, delodajalce pa vzpodbuditi, da plače delavcem zvišajo.
»Nekaj je v temelju narobe z našo družbo. Soočamo se z vrsto kriz, ki so medsebojno povezane. To so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja, ki so vsa posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je nujno, da na tem kritičnem razpotju oživimo socialno demokracijo. 35 urni delovnik, pravična trgovina, poštena obdavčitev brez odpustkov za multinacionalke in trajnostna raba virov so dosegljivi cilji. Za to je potrebna vizija napredne Evrope in odločitev za radikalno spremembo.
Evropa potrebuje socialno demokracijo bolj kot kadarkoli prej. Socialna demokracija se ne boji odgovornosti opomniti in se izpostaviti, predvsem pa nadgraditi tiste vrednote, zaradi katerih danes v Evropi živimo v miru in svobodi ter uveljaviti nove politike, ki bodo naredile konec nepravičnim in ljudem škodljivim praksam. »S prihajajočimi volitvami imamo priložnost, da populizmom, ekstremizmom in obujajočim se avtoritarnim ideologijam, vsemu tistemu, kar želi porušiti idejo miroljubne in svobodne Evrope, naredimo konec! Namreč to ni naša Evropa in skupaj moramo takšni viziji kaosa odločno pokazati vrata!« Udo Bulmann, vodja Poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu
Danes se je v okviru obiska Slovenije Udo Bullmann, vodja Poslanske skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, srečal z vodstvom stranke in Poslansko skupino SD.
Na novinarski konferenci je Udo Bullmann skupaj z evropsko poslanko Tanjo Fajon in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom predstavil pobudo “Progressive Society”. Namen pobude je celovita refleksija evropskih razvojnih perspektiv, kot odgovor na porajajoče se neenakosti, neomejeno (zlo)rabo naravnih virov in nepremišljeno deregulacijo. Pobuda je vizija radikalno drugačne, napredne Evrope, ki vključuje več kot 100 politik in predlogov, katerih ključni cilj je vzpostavitev napredne evropske družbe in trajnostne blaginje. Govorniki so razpravljali o aktualnih problemih, ki jih naslavlja ta čas življenja v Evropi. Strinjali so se, da imajo ti, čeprav na prvi pogled »nosijo vlogo« problema posamične ali le nekaj držav, vpliv na življenje celotne Evropske unije. »Spoštovanje mednarodnega prava, in iz tega izhajajočih odločb mednarodnih sodišč, predstavlja prvega »vratarja« Evropske unije, takšne, ki varuje mir in svobodo«, so se strinjali govorniki.
Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je tako uvodoma poudaril, »obisk prispeva k temu, da Socialni demokrati ostajamo dobro povezani z evropskimi naprednimi gibanji. Pred in po volitvah. Svojo prihodnost vidimo v močni, pravični, solidarni in prodorni Evropski uniji. Za to pa moramo delati skupaj. Mi smo aktiven del evropske socialdemokratske družine. Socialni demokrati imamo pred prihajajočimi Evropskimi volitvami največjo odgovornost. Odgovornost, da Evropo usmerimo na pot ciljev, ki delajo v prid dobrobiti vseh njenih državljank in državljanov, ne elit. Predvsem pa imamo odgovornost mladim generacijam pokazati, da naše skupne evropske vrednote in svoboščine ne domujejo nekje v bruseljskih sobanah, ampak jih živimo tu in zdaj. In zaradi katerih je naše življenje veliko boljše.« Ta odgovornost se po njegovem kaže tudi skozi listo kandidatk in kandidatov Socialnih demokratov na prihajajočih volitvah, ki je, kot pravi Han, najmočnejša lista v slovenskem prostoru. »Ta ne obljublja ‘instant’ populističnih rešitev, temveč vizijo, izkušnje in trdo delo«, je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Ob predstavitvi pobude za napredno družbo in trajnostno gospodarstvo je Udo Bullmann izpostavil več kot 100 politik in ukrepov, med ključnimi poudarki pa se je zavzel za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje, izkoreninjenje revščine, enakost spolov in podporo malemu in mikro gospodarstvu. Izpostavil je, da so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana, vsa pa so posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je po Bullmannovem prepričanju »nujno, da oživimo socialno demokracijo na tem kritičnem zgodovinskem razpotju za ljudi, države, Evropo in celotno človeštvo.«
Vodja Skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov je pohvalil sodelovanje in skupne napore evropskih socialdemokratskih družin, med katerimi imajo po njegovih besedah slovenski Socialni demokrati prav posebno mesto. »Tanja Fajon je eden od nosilnih stebrov uresničevanja naše skupne evropske socialdemokratske vizije in njenih ciljev. Njena predanost, delavnost in neomajno stremljenje k uresničevanju ljudem zavezanih ciljev, nas v evropski socialdemokratski družini utrjuje v prepričanju, da bodo državljanke in državljani Slovenije na evropskih volitvah najmanj podvojili zaupanje v program in vizijo Socialnih demokratov.« Porajajoče ekstremizme in populizme v evropskem prostoru pa Bullmann, tudi ob vseh nakopičenih problemih Brexita, vidi kot tisto točko »streznitve«, iz katere lahko črpamo moč za odločitve boljše prihodnosti.
Pri nastajanju pobude je tvorno sodelovala tudi Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu. Opozorila je, da bi »že zdavnaj lahko imeli brezplačne obroke v šolah in vrtcih, če bi na evropski ravni uvedli 25% davek na dobiček in ga dosledno pobirali tam, kjer je tudi ustvarjen. Ključen predpogoj za to pa je odločitev ljudi. Če to hočemo, moramo tako tudi voliti. Vsak glas ljudi na volitvah se spremeni v razmerje moči. Če v Evropi prevladuje konservativna miselnost, ki ji sedanji ekonomski in politični model ustreza, ne pričakujte sprememb. Če se krepijo neodgovorni populistični, nacionalistični in ekstremistični nazori, ne pričakujte stabilnosti, razvoja in miru. Mi hočemo napredno Evropo, ker verjamemo, da smo sedanje generacije sposobne premagati velike izzive pred nami. Ne borimo se za Evropo z imaginarnimi cilji, borimo se za boljšo zdravstveno oskrbo, brezplačno otroško varstvo, boljšo skrb za starejše, za Evropo brez lačnih otrok v šolah in za prodorno, na inovacijah in znanju temelječe gospodarstvo.«
Tanja Fajon je ob koncu nagovora naslovila pobudo na mlade, da aktivneje sodelujejo pri nastajanju evropskih politik, saj se morajo, pravi podpredsednica stranke, tudi in predvsem mladi, vsak posebej in vsi skupaj zavedati, da imajo priložnost krojiti si usodo sami. »Vsi skupaj ne smemo škarje in platno prihodnosti dati tistim, ki želijo naše pridobljene svoboščine in pravice prikrojiti po svojih principih. Takšnih, ki s svobodno in miroljubno Evropo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in prava, nimajo nič skupnega oziroma te vrednote zgolj izrabljajo v prid svoje ozkogledne in za ljudi škodljive agende«, je izpostavila.
“Socialni demokrati smo zadovoljni z nedeljskim izidom lokalnih volitev, saj smo izboljšali rezultat iz leta 2014 ter povečali število svetnic in svetnikov SD v občinskih in mestnih svetih,” je povedal predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije po prvem krogu lokalnih volitev. Po delnih neuradnih izidih je bilo izvoljenih 335 svetnic in svetnikov iz vrst SD po proporcionalnem volilnem sistemu in 21 svetnikov v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu.
Prav tako je bilo v prvem krogu županskih volitev izvoljenih 14 županj in županov iz vrst SD (od tega v mestnih občinah Murska Sobota in Velenje) ter dva (2) skupna kandidata (v občinah Hajdina in Prebold), izvoljenih pa je bilo tudi devet (9) samostojnih županskih kandidatov, ki so imeli tudi podporo SD na letošnjih volitvah.
V drugi krog se je uvrstilo še osem (8) kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), en (1) skupni kandidat (v občini Slovenske Konjice) ter osem (8), ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati.
“Rezultat županskih volitev je po prvem krogu dokaz dobrega dela tako dosedanjih županov, stranke na terenu in tudi izbora županskih kandidatov,” je poudaril Židan in napovedal, da “gremo Socialni demokrati tudi v drugi krog lokalnih volitev z velikim optimizmom”.
“Velike možnosti za izvolitev v drugem krogu imata kandidat SD za kranjskega župana Matjaž Rakovec in kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek,” je poudaril Židan, ki se je ob tem zahvalil vsem volilkam in volilcem za zaupanje ter jih pozval, da se udeležijo tudi drugega kroga županskih volitev v nedeljo, 2 . decembra.
Po Židanovih besedah smo Socialni demokrati stranka, ki razume, da ne moreš delovati na državni ravni, če ne deluješ tudi lokalno. Kajti če ne deluješ lokalno, poslanci nimajo dovolj informacij, kaj so želje, potrebe in usmeritve s terena.
“Izidi volitev na lokalni ravno so tudi rezultat prepoznavnosti posameznikov,” je spomnil Židan in dodal, “da se na lokalnih volitvah delno voli stranka, predvsem pa se voli ljudi”. “Stranka SD ima veliko članov, ki so prepoznavni, in to se na koncu pokaže tudi na rezultatu lokalnih volitev,” je dejal predsednik SD. Ob tem je opozoril, da morajo biti v stranki zadosti razumni, da tega rezultata ne opevajo, saj je treba delati naprej.
Tudi po mnenju vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana smo v stranki lahko zadovoljni z izkupičkom po prvi etapi na lokalnih volitvah. “A se hkrati zavedamo, kje so naše šibke točke,” je dodal Han in ob tem izpostavil predvsem rezultate v nekaterih mestnih občinah. “A verjamem, da bomo s trdim delom Socialni demokrati ponovno izboljšali pozicijo tudi v mestnih središčih,” je napovedal vodja poslancev SD.
Izvoljeni župani in županje SD ter skupni kandidati v prvem krogu:
Aleksander Jevšek – Mestna občina Murska Sobota
Bojan Kontič – Mestna občina Velenje
Tadej Beočanin – Občina Ajdovščina
Valter Mlekuž – Občina Bovec
Saša Likavec Svetelšek – Občina Hrpelje-Kozina
Emil Rojc – Občina Ilirska Bistrica
Tina Gerbec – Občina Kanal ob Soči
Darko Zevnik – Občina Metlika
Bojan Borovnik – Občina Mislinja
Anton Kovše – Občina Podvelka
Tomaž Režun – Občina Radeče
Alan Bukovnik – Občina Radlje ob Dravi
Srečko Geč – Občina Ribnica na Pohorju
Janko Kos – Občina Žalec
Stanislav Glažar – Občina Hajdina (skupni)
Vinko Debelak – Občina Prebold (skupni)
Županski kandidati in kandidatke SD ter skupni in s podporo SD v drugem krogu:
Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj (2. krog)
Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj (2. krog)
Branimir Strojanšek – Občina Braslovče (2. krog)
Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice (2. krog)
Dejan Karba – Občina Ljutomer (2. krog)
Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju (2. krog)
Martin Rebolj – Občina Moravče (2. krog)
Emil Šmid – Občina Radenci (2. krog)
Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni (2. krog)
Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD (2. krog)
Tilen Kugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD (2. krog)
Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD (2. krog)
Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD (2. krog)
Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD (2. krog)
Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD (2. krog)
Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD (2. krog)
David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD (2. krog)
Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu
Poslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.
V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.
Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.
Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.
Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.
V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.
Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.
Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.
