V Državnem zboru je 17. in 18. novembra potekala plenarna razprava o proračunih za leti 2016 in 2017, ki so ju poslanke in poslanci tudi potrdili. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je proračunske dokumente označil za okvir, v katerem se lahko začrta pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja. Fiskalno pravilo se mu zdi sicer pomembno, a ne sme postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Pozdravil pa je odločitev o ohranitvi 50-odstotne stopnje obdavčitve pri dohodnini ter dodal, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.
Zaradi gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.
Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju. V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov.Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, pa bo vlada ocenila jeseni.
Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Povečuje se masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 pa bo prišlo tudi do izredne uskladitve pokojnin. Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu.
Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.
V proračunu je za financiranje delovanja občin zagotovljenih toliko sredstev, da bo zdaj povprečnina znašala 522 evrov na prebivalca. Vladi je uspelo doseči dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju – del varčevalnih ukrepov se bo v letu 2016 sprostil, del pa ohranil. To vprašanje je bilo sicer izvzeto iz zakona o izvrševanju proračuna in ga prestavili v poseben zakon. V proračunu je upoštevana tudi izredna uskladitev pokojnin v začetku leta 2016. V letu 2015 se zaključuje sedemletno črpanje EU sredstev in v novem programskem obdobju bo imela Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov evrov manj kot v prejšnjem.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede proračunov za leti 2016 in 2017, ki ga je predstavil vodja Matjaž Han (magnetogram):
“Preden bomo pričeli razpravo o proračunih, upam, da konstruktivno analizirati, je še toliko pomembneje, da uvidimo procese, ki so botrovali proračunskim nastavkom preteklih let. Brez pogleda na te žal ne bo moč kredibilno, predvsem pa realno pogledati na prihajajoča proračunska dokumenta. Bolj kot s politiko in usmeritvami posameznih vlad so bili pretekli proračuni obremenjeni z negativnimi kazalci gospodarske rasti in s tem povezanimi usmeritvami mednarodnega okolja, ki je narekovalo restrikcije in konsolidacijo javnih financ.
Zmotno je prepričanje, da sta proračuna zgolj in samo politična dokument vladajoče koalicije, brez da pogledamo dediščino prejšnjih proračunov ter gospodarskega, socialnega okolja in javno finančnega okolja v katerem sta nastajala. To razumevanje je potrebno, da se bomo že vnaprej izognili pavšalnim predstavam. O tem, kako lahko na krilih sedanje gospodarske rasti nastavimo proračunsko blagajno tako, da se izpolnijo vsa pričakovanja. Tako gospodarstva na eni in namere po socialni varnosti na drugi strani.
Proračunski dokumenti, ki so bili prejšnja leta zaznamovani s težnjo po zategovanju, so dodobra načeli smernice, ki smo jih poprej v večji meri nastavljali v okviru naših želja, potreb in možnosti. Možnosti posameznih vlad so bile v odnosu do oblikovanja proračunskih dokumentov v kriznih letih – predvsem v državah, ki so bile in so v veliki meri propustne na vplive mednarodnega okolja – v obratnem sorazmerju z negativnimi gospodarskimi dejavniki.
Torej, večja kot je postajala proračunska luknja, več kot smo izgubljali, manj je bilo realnih možnosti oblikovati proračune zgolj po namerah vladajoče politike. S tem pa je bila okrnjena tudi dolgoročnejša strategija razvoja Slovenije. Ta je tesno povezana prav s proračuni, v katerih se poleg postavk za naslednji dve leti odseva pogled na temeljne podsisteme naše družbe.
Fiskalno pravilo, ki smo ga sprejeli sedaj je sicer pomemben nastavek teh dveh proračunov, ne sme pa postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Brez resnega premisleka kje te omejitve postaviti. Ta premislek pa je lahko realiziran samo preko dogovora s ključnimi deležniki. Brez dogovora, bi morda danes na papirju imeli bolj všečne proračunske številke, z manj primanjkljaja. A hkrati bi bili soočeni z velikim tveganjem, da proračuna ne bi bila realizirana, oziroma bi se nanj obesili dodatni stroški, povezani z nezmožnostjo dogovora.
Prav dogovor smo Socialni demokrati izpostavili kot tisti predpogoj, preko katerega lahko proračuna oblikujemo v realno vzdržna dokumenta. Kajti imeli so že lekcije, ko se je v past želje kratkoročnega zmanjševanja primanjkljaja ujela rešitev, ki pa je na daljši rok izkazala kot težava. Enostranska ravnanja se tako z veliko gotovostjo reflektirajo v dolgoročno nezmožnost optimalnega delovanja temeljnih podsistemov države.
Zaupanje v dialog je tako najboljša popotnica tudi teh proračunov. Dialog vlade s sindikati javnega sektorja se na kratek rok morda resda meri samo s številkami, na daljši rok pa je ključen za skupno iskanje rešitev glede sproščanja preteklega zategovanja in iskanja novih smernic.
Prav tako je premislek terjal predlog sprememb Zakona o varstvu okolja. Predlogu o prenosu sredstev iz naslova koncesij z lokalnih na državno blagajno smo Socialni demokrati vseskozi nasprotovali. Občine ob Dravi, Savi in Soči bi bile ob tovrstni rešitvi močno finančno podhranjene, še posebej, ko ta sredstva za nekatere občine predstavljajo znaten delež proračunov. Socialni demokrati pozdravljamo umik predloga. Zavedamo pa se, da bodo potrebne spremembe, predvsem glede protipoplavnih ukrepov. Ti so sedaj bolj ali manj realizirani po sistemu projektih nalog, namesto, da bi imeli dolgoročno vzdržen način financiranja.
Vzdržen in razvojno naravnan način financiranja pa potrebujejo tudi naše občine ni treba posebej poudarjati. Prav v luči varčevanja so bile te večkrat izpostavljene ukrepom, ki pa se – če si želimo to priznati ali ne – odražajo tudi na državni ravni. Investicijski potencial so v najtežjih letih krize v veliki meri realizirale prav občine in krivično bi bilo ta potencial spodjedati z rokohitrskimi ukrepi. Dogovor o višini povprečnine zato ni potreben zgolj zaradi uresničevanja proračuna. Nosil bo pomembnem delež v nadaljnjem razmisleku o pristojnostih in nalogah naših občin. Na te je v zategovanju država posredno naložila večja finančna bremena, kot jim pritičejo, zato je bila negotovost občin ob napovedanem nižanju povprečin razumljiva.
Prav tako si bomo morali odgovoriti na dileme Zakona o izvrševanju proračuna v 54. členu, ki status mestnih občin zaradi njihovih specifik – postavlja v neenakovreden položaj. Na to smo Socialni demokrati opozarjali in opozarjamo tudi danes. Tem občinam mora država ta manjko povrniti, tudi v pomoči pri investicijah in zadolževanju. Kajti enačba vzeti občinam, da bo prihranila država je zgrešena, kajti rezultat te enačbe bo izguba za vse. Občine in državo.
Kratkovidnost učinkov na eni strani ter selektivna naravnanost ukrepa na drugi pa je botrovalo našemu nasprotovanju ukinjanju četrtega dohodninskega razreda. Da razbremenimo tiste, ki zaslužijo največ, ostali pa pridejo na vrsto nekoliko kasneje je bilo in ostaja za Socialne demokrate nesprejemljivo. Še posebej če bi ta ukrep upravičevali z leta 2012 napovedano začasnostjo, na rezervnem tiru, pa bi pustili niz ukrepov, ki so čakali na gospodarsko rast, jo tudi dočakali, a jih mora vlada še pustiti zamrznjene.
Socialni demokrati ne moremo in ne bomo pristali na davčne odpustke najbogatejših s tem, da ostali, predvsem nižji in srednji razred nosita relativno največja davčna bremena. Zato pričakujemo sprejem novega zakona o dohodnini še pred novim letom.
Socialni demokrati vztrajamo pri stališčih, da kljub pogojem, ki so nam jih v plavanju nad gladino javno finančnega kolapsa narekovale mednarodne institucije ne smemo pristati na tezo. Da je več socialne države manj gospodarstva ter, da je naloga proračuna zgolj odzivati se dane javno finančne razmere.
To je še toliko bolj pomembno menim, da v tem prelomnem času, ko je se je tehtnica – tudi zaradi ugodnih gospodarskih napovedih ter stabilnejšega domačega političnega prostora – končno prevesila v prid oblikovanja proračunov z dolgoročnejšimi nastavki za rast nasproti kratkoročnega krpanja velike proračunske luknje. Temu vsiljenemu boju med socialno državo in gospodarstvom moramo s tem proračunoma narediti konec.
Prav tako se moramo odlepiti od mantre, da je sociale vedno preveč, investicij vedno premalo. Da so rezi, odvzemanje in krčenje čudežno zdravilo za vsak proračun. Še posebej tistih, ki so dodaten alibi dobili še v sprejetih zakonih. Tu ne morem mimo Zakona za uravnoteženje javnih financ. In prav ta je eden tistih, ki je ob sprejemu na kratek rok deloma stabiliziral javno finančni položaj, umanjkal pa je premislek o dolgoročnih posledicah. Kajti v prvi vrsti je odgovarjal na čas kriznih let, 2015 pa bolj kot rešitev postaja problem. To navsezadnje vidimo tudi skozi prizmo sestavljanja sedanjih proračunov.
Socialni demokrati smo že ob pričetku sestave teh, v luči potrebne krepitve socialnega okvira v naši državi, vztrajali na stališču, da moramo vse napore usmeriti v opuščanje preteklih in v drugih gospodarskih razmerah sprejetih varčevalnih ukrepov. Tudi tako, da se s postopnim a kontinuiranim sporočanjem izpolnijo zaveze, ki jih je v primeru gospodarske rasti dal zakon za uravnoteženje javnih financ.
Vztrajamo na stališču, da brez uresničevanja teh zavez ni bilo moč sestaviti sprejemljivih proračunov. Ki bi bila vzdržna, kar pa je še pomembneje, ki bi lahko zarisala pot k stabilnemu okrevanju. Okrevanju, ki ni v prvi vrsti pogojeno z rezanjem pravic, temveč z vizijo, da lahko le država s primernim socialnim zaledjem in v izpolnjevanju obljub poskrbi tudi za stabilno gospodarsko rast. Ta sicer potrebuje določen čas, da se prevali v življenja naših državljank in državljanov. Država pa mora s svojimi ukrepi poskrbeti, da je ta preliv v prvi vrsti usmerjen ljudem in ne zgolj v popravi številk, s katerimi bomo zadovoljili pričakovanja mednarodne skupnosti.
Socialni demokrati smo tako pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vztrajali pri sproščanju nekaterih ukrepov, ki so bili z Zakonom za uravnoteženju javnih financ okrnjeni. S predlogom sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih dvigujemo znesek minimalnega dohodka. Rezultati dela ministrstva pod okriljem dr. Anje Kopač Mrak namreč kažejo, da so očitki, na račun sociale se odvzema gospodarstvu, odveč. Z učinkovitimi ukrepi politike aktivnega zaposlovanja se konstantno zmanjšuje brezposelnost.
Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela nadaljuje politiko ministrstva za aktivacijo ranljivih skupin prebivalstva v spodbudah za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 55 let. Dinamika tovrstnih ukrepov ministrstva sproža pozitivne učinke tako v izboljšanju socialne kot tudi gospodarske klime v Sloveniji. Ob tem velja poudariti, da si je ministrstvo izborilo sredstva za 3.800 novih državnih štipendij, prav tako pa se sprošča 5. in 6. dohodkovni razred, kar pomeni povečanje zneska otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati smo prav tako vztrajali pri dogovoru o novem sidru pri odmrznitvi ostalih ukrepov na področju socialne politike, ki se jih je želelo potisniti v kategorijo trajnih.
Sloveniji se za prihodnja leta napoveduje stabilna gospodarska rast. Ta menim, da je pomembno vplivala na oblikovanje teh dveh proračunov. Vlada pa je bila v začetnih korakih morda preveč pod vtisom doseganja načrtov pri zmanjšanju primanjkljaja pod mejo 3% odstotkov. Veseli nas, da smo danes ob finalu sprejema proračunov za prihodnji leti deležni večje stabilnosti, predvsem pa suverenosti teh dokumentov. Tako, da se je utrdilo spoznanje, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.
Da socialna država ni ovira pri nadaljnjih težnjah za stabilnosti javnih financ. Da se je ustavil trend zmanjševanja izdatkov za obrambo. Da se je odcepilo od politike proračunov na način kratkoročnega zgolj v strahu pred izpolnjevanjem fiskalnih zavez. Da bomo sprejeli stabilen in v danih možnostih dober proračunski ovir, v okviru katerega se lahko začrta pot ustvarjanja, ne zgolj prilagajanja. Socialni demokrati menimo, da proračuna za leti 2016 in 2017 v dobršni meri sledita temu zato ju bomo tudi podprli.”
