Prispevki

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

/in , , /by

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

/in , /by

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”

/in , /by

Vlada Republike Slovenije je v sredo, 14. oktobra, na svoji redni seji sprejela predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. “S tem zakonom želimo ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, kar se ni izkazalo kot primerna ureditev,” je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon tudi podporo koalicije. Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. “Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu. Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. “Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje,” je poudaril minister iz vrst SD.

Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru. “Z zakonom želimo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave,” je navedel Židan.

“Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje,” je poudaril državni sekretar na MKGP Miha Marenče. Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.

“Družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta,” je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja – gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje – po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.

Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. “Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen,” je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen. Naslednje leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija.

Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji. Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. “Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence in izkušnje na tem področju,” je še dejal minister Židan.

Ministri iz vrst SD poslancem predstavili predloge razreza sredstev iz proračunov za 2016-2017

/in , /by

Pristojna delovna telesa Državnega zbora so minuli teden obravnavala predlog državnega proračuna za leti 2016-2017. Poslancem so tako ministrici dr. Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ter minister mag. Dejan Židan s svojimi sodelavci predstavili vladni proračunski razrez sredstev po resorjih za delo, obrambo in kmetijstvo, naslednji petek pa bo predlog proračunov kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z vladnim predlogom proračunov za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, lahko po letih varčevalnih proračunov končno govorimo o proračunu, s katerim se bodo sredstva za resor povečala za nekaj več kot pet odstotkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo v letošnjem letu na voljo dodatnih okoli 65 milijonov evrov, nato pa se bodo v letu 2017 sredstva vrnila na približno letošnjo raven 1,407 milijarde evrov.

Predlog proračuna je seveda kompromis, saj si vsak minister, kot je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, “želi, da bi bile pokrite vse njegove zahteve, vendar to ne gre”. S proračunom je glede na okoliščine razmeroma zadovoljna, “ker smo se uspeli dogovoriti o določenih sprostitvah varčevalnih ukrepov” – med drugim so zvišali minimalni osebni dohodek, nekaj več bo otroških dodatkov. “Seveda bi si želela, da bi se sprostilo vse, kar je bilo zamrznjeno,” je dodala ministrica iz vrst SD. Pojasnila je tudi, da socialne politike žal ne “moremo gledati brez povezanosti z gospodarstvom”.

“To bi si osebno zelo želela, a ne bomo prišli daleč, saj smo ujeti v določene danosti,” je bila jasna ministrica Kopač Mrak. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sicer sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, v skladu z javnimi financami okrepiti tudi transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč najranljivejšim, se pravi starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje. Proračun obrambnemu resorju v letu 2016 namenja slabih 347,4 milijona evrov, kar je več od predvidene realizacije v letošnjem letu (342,2 milijona evrov), v letu 2017 pa približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji izrazila zadovoljstvo, da se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo.

“Zvišujejo se sredstva, namenjena Slovenski vojski (SV) in upravi za zaščito in reševanje, nekoliko manj sredstev pa bo deležen upravni del ministrstva,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Predloga proračunov za prihodnje dve leti sta usmerjena v minimalni razvoj, saj so se nekoliko povečala tudi sredstva za investicije. Tako ministrica Katič ocenjuje, da bo mogoče s predvidenimi sredstvi zagotavljati ustrezno pripravljenost SV in uprave za zaščito in reševanje. Prav tako naj bi sredstva zagotovila nemoteno sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer si bo ministrica prizadevala zlasti za zagotavljanje stabilnosti na Balkanu.

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Prihodnje leto bo imelo kmetijstvo na voljo nekaj več denarja kot letos, nato pa se bodo sredstva zmanjšala. Kmetijski minister Dejan Židan bi si želel še več denarja, vendar težav ne vidi. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države.

“Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih,” je zatrdil Židan in dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a “glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države”. V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva. Židan je zatrdil, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.

Minister Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo. Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. “Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja,” je dejal minister iz vrst SD.

Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”

/in , /by

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

/in , , /by

V ponedeljek, 28. septembra, je potekal celodnevni delovni obisk vodstva stranke in Poslanske skupine SD ter ministrov iz vrst SD v Beli Krajini. Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je sicer ob tokratnem obisku v izjavi za medije poudaril, da želimo Socialni demokrati neposredno na mestu spoznati težave, ki tarejo Belokranjce. Med glavnimi tamkajšnjimi težavi pa je posebej omenil logistične. Predvsem projekt gradnje ceste tretje razvoje osi, ki je po mnenju belokranjskih občin nujen za njihov razvoj in kot tak poteka prepočasi.

Obisk SD v Gospodarski coni Črnomelj

Kot je dodal Židan, bi morala država predstaviti točen načrt in način financiranja njene gradnje, sicer pa želimo v SD od županov slišati še mnenja glede davčne reforme, obdavčitve nepremičnin in prebivalstva. Vodja poslanke skupine SD Matjaž Han je ob robu obiska v izjavi za medije dejal, da so se vodstvo stranke, njeni poslanci in ministri na tokratnem obisku osredotočili na program pomoči Pokolpje in njegovemu izvajanju, ki ga je po mnenju SD potrebno podaljšati in v krajih ob Kolpi zagotoviti nova delovna mesta.

Obisk Vražjega kamna

Obisk se je pričel z ogledom Gospodarske cone Otovec v občini Črmomelj, kjer je županja Mojca Čemas Stjepanovič skupaj s podjetniki ministrici za obrambo Andreji Katič in poslancem SD predstavila razvojne možnosti cone. Ekipa SD je obisk nadaljevala pri PGD Črnomelj s srečanjem s predstavniki gasilcev v regiji, prav tako pa so pristojni obrambni ministrici Katič predstavili lokacijo sprejemnega centra za begunce v Vražjem kamnu, ki bo vzpostavljen, če se bo izkazala potreba po sprejemu beguncev v tem delu Slovenije. Obrambna ministrica Andreja Katič je med ogledom ocenila, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.

Srečanje SD z gasilci v Beli Krajini

Ministrica Katič je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov. Težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le v primeru prihoda večjega števila prebežnikov, kot ga načrtujejo. Takrat bi lahko imeli v Slovenijo podobne težave kot v drugih državah, je še dejala obrambna ministrica iz vrst SD.

Srečanje SD o socialnih temah v Črnomlju

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov. Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru. Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil župan Zevnik iz vrst SD.

Ministrica Kopač Mrak v DSO Črnomelj

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s poslanem Matjažem Nemcem nadaljevala sestanek s predstavniki CSD-jev in Zavodov za zaposlovanje Črnomelj in Metlika, treh županov belokranjskih občin in Domov za starejše občane, v nadaljevanju pa sta ministrica in poslanec obiska tudi Dom starejših občanov v Črnomlju. Ekipa ministrov in poslancev je obiskala tudi Javno podjetje Komunala Črnomelj, ki je med prvimi pristopilo k odpisu dolgov, projektu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Sledilo je skupno srečanje z županjama občin Črnomelj in Semič, Mojco Čemas Stjepanovič in Polono Kambič ter županom občine Metlika Darkom Zevnikom, kjer je pogovor potekal o ključnih problematikah regije in novih priložnostih za razvoj regije.

Sestanek SD na JP Komunali Črnomelj

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan je nato skupaj s poslansko ekipo obiskal podjetje Kolpa d.d. v Metliki, ki je uspešno slovensko izvozno podjetje in zaposluje večje število ljudi v regiji. Ministrica Anja Kopač Mrak se je v nadaljevanju udeležila prireditve ob 1. obletnici otvoritve dislocirane enote Doma starejših občanov Metlika, kjer je imela nagovor in ob tej priložnosti zasadila sadno drevo v parku doma. Predsednik SD Dejan Židan je v popoldanskem delu obiska na srečanju z vodstvom Razvojno-informacijskega centra Bela Krajina spregovoril o razvojnih možnostih regije in zakonu o Pokolpju, delovni obisk pa je ekipa SD zvečer zaključila na srečanju s članstvom in pogovorom o prihodnjih izzivih belokranjske regije.

Ministrica Kopač Mrak posadila drevo v DSO Metlika

Židan je na srečanju poudaril, da bi bilo brez Socialnih demokratov v naši državi življenje težje za marsikoga. “Po naši zaslugi smo privatizacijo nadomestili z odgovornim upravljanjem državnega premoženja, projekt odpisa dolga pa bo za najranljivejše skupine ljudi pomenil veliko razbremenitev,” je povedal predsednik SD in dodal, da se veliko od nas pričakuje in prav je tako, a smo navkljub temu, da imamo majhen odstotek z lanskoletnih državnozborskih volitev, smo SD vseeno uspeli zaustaviti prodajo Telekoma, saj bi bila prodaja strateška napaka za Slovenijo.

Srečanje SD v RIC Črnomelj

“Socialni demokrati se zavedamo, da je pri nas najbolj obremenjen človek, ki živi od svojega dela, na drugi strani pa imamo sramotno majhno obdavčitev premoženja,” je opozoril Židan. Po njegovih besedah bomo Socialni demokrati v prihodnje zato trd pogajalec, da se z davčno reformo razbremeni srednji razred ter se zmanjša razlika med bruto in neto plačo. “Ob davčni reformi pa je za Socialne demokrate nesprejemljivo, da bodo te reforme izgovor za spremembe, po katerih se bo lažje odpuščalo delavce,” je poudaril Židan. V zaključku pogovora je predsednik SD Dejan Židan še dodal, da se bomo Socialni demokrati zavzemali za podaljšanje zakona za Pokolpje, je pa ob tem tudi nujno zavedanje, da projekt Pokolpja ne more zaživeti v svoji polnosti brez tretje razvojne osi.

Srečanje ekipe SD s članstvom v Beli Krajini

Galerija fotografij delovnega obiska SD v Beli Krajini: http://skrci.me/ZhMtN

Židan na vrhu koalicije: “V SD verjamemo, da bo možno na podlagi proračunov za 2016-2017 bolj ambiciozno razmišljati o razvoju Slovenije.”

/in , /by

V torek, 22. septembra, je na Brdu pri Kranju potekal vrh koalicije s poslanci, na katerem so predstavili predloge proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je pred srečanjem v izjavi za medije ocenil, da je proračun realen in upošteva to, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast, med drugim upošteva potrebe po nekaterih investicijah, prav tako pa je na voljo več denarja za socialne programe. “Verjetno noben minister ni v celoti zadovoljen, ker ima vsak dodatne potrebe, vendar denarja je toliko in iz tega je treba narediti koristne stvari za državljane in državo,” je dejal Židan.

Ministri iz vrst SD na vrhu koalicije

Minister za finance dr. Dušan Mramor je na vrhu uvodoma pojasnil, da je bil predviden padec investicij v letu 2016 glede na letos pričakovan. Spomnil je, da je vlada lani in letos “postrgala” velik del sredstev, ki so še ostala v prejšnji finančni perspektivi, in jih večinoma namenili za investicije. Začenjajo nov cikel, v katerem pa imajo bistveno manjša sredstva. Glede zaposlovanja, kar je tudi očitek delodajalske strani, pa minister pojasnjuje, da je težava v javnem sektorju, ki se izjemno stara. “V zadnjih letih so zmanjševali zaposlovanje in kadrov niso nadomeščali z mladimi, zato zdaj želimo javnemu sektorju pustiti, da se nekoliko pomladi,” je še povedal minister za finance.

Poslanci SD na vrhu koalicije

Glede razburjenja sindikatov Židan pravi, da je sindikate treba razumeti “kot naše zaveznike in ne naše nasprotnike”. Pričakuje, da bodo tudi z njimi dosegli kompromis. “Tako kot doslej moramo to reševali s socialnim dialogom,” je povedal Židan in dodal, da so že nekajkrat dokazali, da znajo v pogajalskem procesu zbližati stališča in doseči kompromis. Ob tem je poudaril, da bo tudi javnim uslužbencem v letu 2016 bolje kot letos, prav tako so odgovorili na pričakovanja mladih in odprli vrata zaposlovanja v javnem sektorju.

Predsedniki strank koalicije na NK po vrhu koalicije

“Tako vlada kot poslanci koalicije podpirajo predloga proračuna za leti 2016 in 2017 in v SD verjamemo, da bomo lahko z njima uresničevali politike, ki smo jih začrtali v koalicijskem sporazumu,” je po posvetu vladne koalicije na novinarski konferenci povedal predsednik SD in poudaril, da koalicijski partnerji računamo tudi na dogovor s sindikati. “Socialni demokrati verjamemo, da bo možno na podlagi tega proračuna bolj ambiciozno razmišljati o razvoju Slovenije in izpeljati tudi nekatere razvojne projekte,” je povedal Židan in ob tem dodal, da proračun “ne odgovarja na vse želje, ker je želja več, kot so realne možnosti, v vsakem primeru pa rešuje najbolj odprte zadeve”. Predlog proračunov za obe leti bo v skladu s predvidenimi postopki predložen DZ, datum pa še ni točno določen. To je odvisno od ministrstva za finance, ki mora pripraviti celovito gradivo. Koalicijski partnerji pa pred tem računamo tudi na dogovor s sindikati javnega sektorja.

Minister Židan: “Prvo leto dela MKGP zelo uspešno, med prioritetnimi nalogami zdaj Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti.”

/in , /by

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Dejan Židan je skupaj z državnima sekretarjema, mag. Tanjo Strniša in Miho Marenčejem predstavil dosežke ministrstva ob 1. obletnici dela v Vladi Republike Slovenije, predstavljeni pa so bili tudi načrti ministrstva za prihodnje obdobje. Minister Židan je minulo leto ocenil za zelo uspešno in naporno, posebej pa je pohvalil sodelavce, ki so pomagali izpeljati številne projekte, predpise in druge naloge ministrstva.

“Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi je tik pred sprejetjem na vladi in je skladen s koalicijsko pogodbo,” je ob tem napovedal kmetijski minister Židan in dodal, da bo zakon v DZ predvidoma sprejet do konca leta, nato pa bo sledila še priprava sprememb zakona o gozdovih. Vlada je namreč pri pregledu najboljših praks v EU ugotovila, da se lahko v okviru načrtovanega državnega gozdarskega podjetja najbolje uresničijo pričakovanja in zaveze iz koalicijske pogodbe. Minister Židan je poudaril, da bo državno gozdarsko podjetje omogočilo nov zagon gozdno-lesne verige in spodbudilo tuje ter domače naložbe v slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki jo namerava vlada oživiti.

Minister Židan je med najpomembnejšimi dosežki MKGP v prvem letu vlade izpostavil sprejetje Programa razvoja podeželja, ki ga je Slovenija med prvimi državami v EU sprejela v mesecu februarju letošnjega leta in zajema 1,1 milijarde evrov vreden paket izvajanja ukrepov kmetijske politike. Poudarek programa je predvsem na mladih in na okoljskih ukrepih. Nadalje je minister Židan izpostavil novo subvencijsko kampanjo in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri hitrejši pripravi in implementaciji same sheme. V osnovno shemo plačil se je tako prijavilo 57.285 kmetijskih gospodarstev, za shemo mladi kmeti pa 3.747 kmetijskih gospodarstev.

Kot zelo pomemben dosežek MKGP je minister Židan izpostavil novo inštitucijo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, kjer proaktivno delovanje varuha uspešno ureja številne naloge. Prav tako je pomemben dosežek ministrstva tudi sprejem Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki omogoča manj administriranja in preko katere se lahko kmetija med drugim ukvarja tudi s socialnimi dejavnostmi na podeželju. Minister Židan je opozoril tudi na sprejet Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, za katerega so minuli teden v Državnem zboru glasovali vsi prisotni poslanci in poslanke ter na sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki je v parlamentarnem postopku.

Zaradi viškov oziroma presežkov hrane, ki so nastali zaradi ruskega embarga, pa se je ministrstvo angažiralo na številnih področjih promocije, tako se prva akcija za jabolka že izvaja, konec tedna pa se bo začela izvajati še akcija za promocijo mleka. Minister Židan je še poudaril, da je Slovenija z namenom uveljavljanja ciljev in interesov zelo aktivna na mednarodni ravni, tako na ravni vzpostavljanja dobrih odnosov in sodelovanja z državami EU, kot z drugimi državami ter mednarodnimi institucijami.

“Mi potrebujemo prijatelje, tudi za to, da lažje uveljavimo svoje interese, ki so včasih drugačni kot interesi nekaterih drugih članic,” je dejal Židan. Ena takšnih zadev je zagotovo vprašanje terana, ki ga je Slovenija na trgu EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, a zdaj Hrvaška po nekaj letih zaščito izpodbija. Kot je dejal minister, po posredovanju obsežnih pojasnil Evropski komisiji zaenkrat niso dobili nobenih dodatnih vprašanj, zato meni, da je bil Bruselj s pojasnili Slovenije zadovoljen.

Med prioritetami dela ministrstva je minister Židan izpostavil aktivnosti pri projektu za razglasitev Svetovnega dneva čebel, ki je pomembna predvsem iz razloga zaščite čebel kot opraševalke, varovanja okolja ter obenem tudi prepoznavnostjo prehranskih produktov ter Slovenije kot turistične destinacije. Minister Židan je izrazil zadovoljstvo tudi nad novim ribiškim skladom za obdobje 2014-2020, v katerem bo Sloveniji iz evropskih in domačih sredstev na voljo 32,6 milijona evrov.

V nadaljevanju je državna sekretarka mag. Tanja Strniša podrobneje predstavila Program razvoja podeželja ter njegovo nadgradnjo. Državni sekretar Miha Marenče pa je podrobneje predstavil aktivnosti pri sanaciji gozda po lanskem žledu ter velikem pojavu podlubnikov; podrobneje pa je spregovoril o aktivnostih pri sprejemanju Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS. Marenče je tudi pojasnil, da je letošnje leto na gozdarskem področju najbolj zaznamoval lanski žled, ne le zaradi pospravila poškodovanega lesa, ampak tudi zaradi velikega pojava podlubnikov. V letu in pol so iz gozdov sicer pospravili več kot dve tretjini poškodovane lesne mase, kar po Marenčejevih besedah pomeni, da “smo edinstven primer v primerjavi s sosednjimi državami, ki so imele podobne težave”.

Dejan Židan: “Viški hrane morajo priti do ljudi, ki jo potrebujejo.”

/in , /by

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je skupaj z glavnim tajnikom Slovenske Karitas in generalno sekretarko Rdečega Križa Slovenije predstavil izvedbo ukrepa umika sadja in zelenjave s trga namenjenega socialno najbolj ogroženim, ki ga je sprejela vlada ravno na pobudo kmetijskega ministra in predsednika SD. Gre za enega izmed ukrepov v sektorju svežega sadja in zelenjave za preprečevanje krize na trgu zaradi ruskega embarga. Na sedežu Slovenske Karitas v Novi Gorici je minister Židan s predstavnikoma obeh največjih človekoljubnih organizacij v Sloveniji predstavil donacijo sadja in zelenjave, ki je bila kot višek lokalno pridelane hrane umaknjeno s trga. Minister Židan je poudaril, da morajo viški hrane priti do ljudi, ki jo potrebujejo, in ne smejo končati v smeteh. Ne glede na ta ukrep pa lahko, po besedah ministra, kmetje in drugi proizvajalci hrane po svojih zmožnostih podarijo svoje pridelke oz. hrano pomoči najbolj potrebnim. Minister Židan se je obema organizacijama tudi zahvalil za njun izjemen trud pri izvajanju humanitarne dejavnosti v najširšem možnem smislu.‎

Židan v skladišču Karitas

Na predstavitvi sta sodelovala generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic in generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole. Jerebic je še posebej izpostavil dejstvo, da Slovenska karitas ni samo organizacija, ki razdeljuje osnovno pomoč v hrani in obleki, ampak je predvsem pomembna pomoč tudi z drugimi ukrepi, kot je na primer psihosocialna podpora in pomoč, izrazil pa je tudi zahvalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dobro sodelovanje v zvezi z donacijo sadja in zelenjave. Renata Brunskole je predstavila aktivnosti RKS glede razdeljevanja hrane socialno ogroženim in se pridružila zahvali za dobro sodelovanje z ministrstvom pod vodstvom ministra Židana.

Dodatne informacije si lahko preberete na spletni povezavi MKGP: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/8243/

Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka

/in , /by

Slovenijo je na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana obiskal češki minister za kmetijstvo Marian Jureček. Namen obiska je seznanitev s slovenskim kmetijskim in živilskim sektorjem, izmenjava stališč o aktualnih temah s tega področja ter seznanitev z dobrimi praksami. Prvi dan obiska je z otroki v vrtcu poskusil tradicionalni slovenski zajtrk, obiskal ljubljansko tržnico in se udeležil trgatve terana na Krasu. Minister Dejan Židan je s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom zjutraj obiskal vrtec Jelka Grosa v Ljubljani. Po krajšem kulturnem programu sta skupaj z otroki imela tradicionalni slovenski zajtrk. Češki minister si je nato v spremstvu državne sekretarke mag. Tanja Strniša ogledal središče Ljubljane.

Židan in Jureček med zajtrkom v vrtcu

V popoldanskem delu prvega dneva obiska sta se ministra odpravila v Sežano. V prostorih podjetja Vinakras iz Sežane, se je češki minister srečal s slovenskimi pridelovalci terana in se seznanil s aktualnim dogajanjem v zvezi z zaščito terana. Minister Dejan Židan je izpostavil, da sta s češkim ministrom Juračekom prijatelja, enako kot sta v prijateljskih odnosih obe državi, ki se med seboj podpirata in sta aktivni v skupini V4+3. Povedal je, da je Slovenija vinska dežela in to tradicijo in zgodovino želimo ohraniti. Poudaril je, da ima Kras posebno energijo in da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira pobudo, da se celoten Kras promovira kot celota in pozdravil namero, ki gre v to smer.

Židan in Jureček s proizvajalci terana

Češki minister se je uvodoma zahvalil za prijazen sprejem in podprl namero Slovenije pri naporih za uvedbo Svetovnega dneva čebel in Evropskega medenega zajtrka. Izpostavil je pomembnost promocije vina in dodal, da imajo na češkem že vzpostavljen sistem promocije vina, tako da gre od vsake prodane steklenice v sklad za promocijo ena krona. Na koncu je dejal, da spoštuje delo vinogradnikov, čigar delo je naporno in zahtevno.

Židan in Jureček med trgatvijo terana

Na novinarski konferenci je minister Židan uvodoma povedal, da sta srečanje s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom, izkoristila za pogovor o evropski kmetijski politiki in aktualnih dogodkih. Razveselila ga je pobuda direktorja Vinakras Marjana Colje, da se bo Kras promoviral kot celota. Pri tem je omenil je Lipico, ki se je v zadnjih letih spremenila in bo z zadnjimi naložbami postala še privlačnejša in prijaznejša do obiskovalcev. Pri tem je dodal, da bodo od tega imeli največjo korist ljudje.

Židan in Jureček v mlekarni Planika

Češki minister Marian Jureček se je zahvalil ministru Židanu pri podpori in delovanju v skupini V4+3 ter skupnim naporom pri reševanju trga mleka v EU. Izpostavil je, da je EK v torek naredila prvi korak pri pomoči na trgu mleka, vendar bo potrebna tudi nadaljnja pomoč.  Dodal je, da ga je minister Židan seznanil s težavami v povezavi z zaščito terana. Za zaključek je povedal, da je počaščen, da imajo Češke naložbe v Sloveniji svoj smisel in da so rezultati dobri.

Židan in Jureček pri ribogojnici Tolmin

Ministra sta drugi dan uradnega obiska obiskala izpostavo Karitasa v Novi Gorici, kjer so jima vodilni Slovenskega Karitas in Rdečega Križa Slovenije predstavili, kako poteka razdelitev jabolk, ki so bile namenjena v humanitarne namene. Nato sta obiskala mlekarno Planika, kmetijsko zadrugo Tolmin in se udeležila otvoritve ribogojnice, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo iz ribiškega sklada.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!