Davčna reforma le navidezno daje vsem, čeprav bogatim daje desetkrat več. Medtem ko daje v en žep, iz drugega žepa bistveno več jemlje – z ogrožanjem naših javnih storitev, zdravstva, pokojnin, izobraževanja in razvoja.
V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.
“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.
“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.
“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.
Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.
“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.
Društvo evropska mreža za enakost spolov (CEE Network for Gender Issues), Ženski forum Socialnih demokratov in Ženska skupina Stranke evropskih socialistov (PES Women), so 16. in 17. junija, skupaj organizirali mednarodno konferenco “Človekove pravice žensk v času skrajne desnice”. Izbrano temo konference je motiviralo dejstvo, da so poskusi vračanja razumevanja družbenih vlog spolov v 19. stoletje in pritiski na že doseženo raven enakosti med spoloma skupna značilnost skrajno desnih politik v svetu in v Sloveniji.
Sogovornice in sogovorniki na konferenci, med njimi tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk, direktorica Društva evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, predsednica društva Progresiva Mojca Kleva Kekuš in članica izvršnega odbora PES Women Mija Javornik ter številni gosti iz tujine so se strinjali, da je v času naraščajoče radikalizacije, obnove nacionalizmov, ekstremizmov, populizmov, odločilno, kako se nanje odzivajo politične sile in aktivne državjanke in državljani, ki si prizadevajo za globalno civilizacijo nedeljivih človekovih pravic.
Namesto taktike molka zaradi volilnih preračunavanj in postopnega prevzemanja politik skrajne desnice v svoje politike, je potreben pogum za javen dialog o težkih vprašanjih. Potrebno je načelno in praktično vztrajanje pri vrednotah mirnega reševanja konfliktov, aktiviranje znanja za urejanje odprtih vprašanj v zvezi s spoštovanjem različnosti in dostojanstva vseh; skupno delo na politikah, ki bodo zmanjševale družbene neenakosti znotraj držav, v EU in globalno, in omogočale ljudem, da povezani okrog reševanja konkretnih vprašanj ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, obnovijo svojo potrebo po konstruktivnem pripadanju svojim različnim osebnim in kolektivnim identitetam.
Po zaključku konference je bil v sodelovanju s Žensko mrežo “Fabian” organiziran dogodek v spomin Jo Fox, poslanko angleških laburistov, ki jo je 16. junija 2016 umoril radikalni desničar. Jo Fox je verjela, da imamo več skupnega kot tistega, kar nas razdružuje. Zaradi zagovarjanja nedeljivih človekovih pravic žensk je umrla Jo Fox, ki ni bila edina. V Egiptu, januarja 2015, je bila umorjena naša mlada sodelavka, prijateljica Shaima el Sabag, leta 2003 pa ministrica za zunanje zadeve Švedske Anna Lindh.
Nasilni eksremizem lahko ustavimo samo tako, da s politično in civilno družbeno akcijo, povezani v široke koalicije naprednih in miroljubnih ljudi, žensk in moških, na vseh ravneh, odpravljamo njegove korenine: neenakost, izkoriščanje, teptanje človekovega dostojanstva kogarkoli, doma in v mednarodni skupnosti.
Nedavno razkritje iz Paname glede samega procesa prestavljanja kapitala v davčne oaze in o off-shore podjetjih ne prinaša nič novega. Načini izogibanja plačila davkov v državah, kjer te osebe živijo ali pa poslujejo so že znani, saj se zakonodaja nikoli ne bo mogla prilagoditi tako hitro, kot si odvetniške firme, zavarovalnice, svetovalna podjetja in banke izmislijo nove načine za zlorabo luknjaste zakonodaje. Postopki so torej jasni in znani. Zakaj gre torej pri “panamskih dokumentih” za zgodovinsko odkritje?
“Panamski dokumenti” so največje, a ne prvo razkritje
Skoraj 214.000 poslovnih subjektov, ki so povezani z ljudmi iz več kot 200 držav, med katerimi je 140 vidnih politikov, bank, športnikov, znanih kriminalcev in celo trgovcev z umetninami, je pač prava medijska bomba, ki naj bi prinesla velike spremembe. Gre že za tretje večje odkritje v zadnjih letih, prvo je mednarodni konzorcij novinarjev ICJ objavil pred tremi leti in je vključevalo okoli 100.000 poslovnih subjektov, leto kasneje je sledila še afera LUXleaks, ko smo uradno izvedeli, da Luksemburg ponuja veliko davčnih ugodnosti mednarodnim korporacijam. Glavni akter afere je bil nekdanji predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, zdajšnji predsednik Evropske komisije.
Če sem bila ob prvem razkritju še velika optimistka, postajam iz leta v leto bolj realna, ker velikih zakonodajnih sprememb ni zaznati. Juncker je še vedno predsednik Evropske komisije, imena politikov, ki se redno zavezujejo k transparentnosti plačila davkov, pa se pojavljajo na teh seznamih.
Kaj smo zapisali v poročilo o davčnih oazah?
V Evropskem parlamentu smo pri pripravi poročila o davčnih oazah, davčnih goljufijah in utajah davkov vedno poudarjali, da je treba plačevati davke tam, kjer opravljaš svoj posel in kjer živiš. To velja predvsem za multinacionalke. Že leta 2013 smo zahtevali vzpostavitev javnega mednarodnega registra lastnikov (tudi off-shore) podjetij, ki bi omogočil transparentnost poslovanja. Naloga EU pa je poskrbeti za sankcije bankam in drugim poslovnim subjektom kot npr. odvetniškim firmam, zavarovalnicam, notarjem in drugim, ki pomagajo podjetjem ali posameznikom utajevati davke ali pa celo oprati denar v davčnih oazah.
Od mednarodnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad (IMF), ki se ukvarjajo s pranjem denarja, smo zahtevali, da se utaja davkov označi kot kriminalno dejanje. Samodejna izmenjava informacij o davčnih poslih med državami in podjetji bi morala postati standardno pravilo. Veliko smo se ukvarjali z državami tretjega sveta, kjer se največ oaz nahaja saj je izmenjava podatkov skoraj neobstoječa. Z OECD in ZN je EU sooblikovala smernice davčnih standardov in začela podpisovati dvostranske sporazume, katerih cilj je povečati preglednost in standardizacijo dvostranskih sporazumov (TIAE). Prvi in verjetno najpomembnejši korak, ki ga mora opraviti Evropska komisija, pa je (črni) seznam davčnih oaz. V zadnjih letih so sicer sestavili osnutek seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij in bo osnova za seznam, vendar bo do oblikovanja končnega seznama potrebnih še veliko kompromisov. Tovrstni OECDjev seznam je namreč že 20 let prazen, saj si države ne želijo diplomatskih zapletov.
Razkritja pospešujejo napredek
Nedavno razkritje je pospešil realizacijo nekaj od teh predlogov. Pet držav (Panama, Bahrain, Libanon, Nauru in Vanuatu) se je zavezalo k avtomatični izmenjavi o računih nerezidentov z državami, od koder je lastnik. Sicer se bo to zgodilo z letom 2018, vendar se premika v pravo smer. Evropski parlament naj bi ustanovil posebno komisijo, ki bo raziskala podatke iz panamskih dokumentov. G20 je zahteval od OECD da pripravi nek osnutek črnega seznama davčnih oaz. Premika se tudi z Evropsko komisijo, ki želi vzpostaviti podoben seznam za članice EU. Na področju izmenjav podatkov glede plačila DDV je bilo narejenega največ. Premaknilo se bo tudi glede poročanja multinacionalk, saj je zakonodajni predlog pravkar v obravnavi med EU institucijami.
Ko potegnemo črto, izkupiček ni tako slab in spremembe se dogajajo veliko hitreje kot v zadnjem desetletju. Priznati pa so moramo, da ne poznamo takojšnjih učinkov ukrepov. O davčnih oazah namreč še vedno ne vemo veliko, lahko si samo predstavljamo, koliko denarja se tam skriva. Vsak, ki bo posegel s številkami bo špekuliral. Ni nelegalno poiskati davčno najbolj ugodno okolje, če je vse prijavljeno pri nacionalni davčni upravi, je pa vsaj nemoralno do tistih, ki svoje davke plačujejo.
V času vseh mogočih kriz, ki se kar vrstijo in ki pustošijo javne finance potrebujemo hitre ukrepe. Potrebujemo pogumne ljudi, kot so žvižgači, ki so pripravljeni obelodaniti takšne dokumente, potrebujemo pa tudi medije, da zgodbe obelodanijo. Zavedanje med ljudmi je dozorelo: davčne oaze za zasebne dobičke v korist javnega dobrega niso sprejemljive. Vsako razkritje pa pomeni, da se pritisk javnosti na odločevalce stopnjuje in je možnost za pozitivne spremembe v korist ljudi večja.
Mojca Kleva Kekuš
Predsednica društva Progresiva in pripravljalka Poročila EP o davčnih oazah v mandatu 2009-2014
