V predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor organiziral nadaljevalni posvet o podnebni prihodnosti z namenom, da poveže znanost, civilno družbo in politiko v skupni projekt priprave dobre, uresničljive in trajnostne podnebne strategije. V imenu Socialnih demokratov se je posveta udeležil dr. Jernej Pikalo, ki kot podpredsednik stranke koordinira strokovne svete na področju razvoja.

Podnebne spremembe je potrebno obravnavati kot krizo, ki ob neustreznem odzivanju ali nezadostnem ukrepanju ogroža varnost in življenja, pospešuje izginotje rastlinskih in živalskih vrst ter poslabšuje možnosti za preživetje človeštva in planeta.

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8°C, 10–20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046–2065), dolgoročno (2081–2100) pa 20–50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več sušnih obdobij, ki bodo obenem tudi hujša, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo med 15–20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Sredozemlja napoveduje izginotje 60–80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.

Socialni demokrati si prizadevamo za napredno podnebno politiko, Slovenija pa lahko zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti postane primer prehoda v trajnostno organizirano družbo. To zahteva horizontalen premik, prilagoditve in ukrepe na vseh področjih, od energetike, kmetijstva, mobilnosti, dela in proizvodnje, da se doseže večja energetska in snovna učinkovitost.

Stališče SD ob robu podnebnega posveta

Zato je dr. Jernej Pikalo na posvetu poudaril, da “bo potreben premik v globalni zavesti, da so podnebne spremembe naš največji skupni izziv. Nimamo planeta B in smo zadnja generacija, ki lahko obrne trend globalnega segrevanja in mladim omogoči prihodnost.” Ukrepanje proti podnebnim spremembam ne sme biti podrejeno fiskalnim ali drugim parcialnim interesom, pač pa skupna in prednostna naloga celotne družbe. “Če ukrepe in orodja uporabimo pametno in v korist vseh, lahko skozi reševanje podnebne krize naslovimo tudi revščino in neenakosti. Nove fenomene, umetno inteligenco, digitalizacijo in znanstvene inovacije moramo usmeriti v dobro človeštva in pripeljati v življenja ljudi,” poudarja Pikalo.

Slovenija je izmed vseh 28 držav po poročilu Evropske podnebne fundacije pripravila najslabši nacionalni energetski in podnebni načrt, kaže poročilo Evropske podnebne fundacije, saj mu manjka ambicioznosti in kredibilnosti, vključno s potjo do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zato je pred Slovenijo zahtevna naloga, da popravi ta vtis in se z višjimi ambicijami ter sposobnostjo, da doseže cilje, postavi med naprednejše države. V ta namen je potrebno cilje prilagoditi ambiciji ogljične nevtralnosti, pripraviti podrobnejši načrt politik, ukrepov ter virov, v celoten proces pa vključiti vse deležnike v državi. To mora država storiti do konca letošnjega leta. Zato Pikalo opozarja, da mora to do konca letošnjega leta postati ena od ključnih prioritet države.

Pri tem v SD zagovarjajo medresorski in medsektorski pristop z intenzivnim sodelovanjem politike, znanosti, gospodarstva in civilne družbe, saj je mogoče dejanske učinke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zelene inovacije in tehnologije ter spremembo vzorcev življenja, proizvodnje in mobilnosti mogoče dosegati samo s celovitimi in medsebojno povezanimi ukrepi ter spreminjanjem družbene kulture: “Naša prednost je, da Slovenijo dojemamo kot zeleno državo. Čeprav to ne pomeni, da nimamo resnih izzivov na področju varovanja okolja, je to lahko začetek za gradnjo soglasja o potrebnih korakih za podnebno ukrepanje,” je prepričan Pikalo. Kot minister za izobraževanje, znanost in šport želi Pikalo Slovenijo pozicionirati kot središče naprednih idej, znanj in inovacij, tudi na podnebnem področju in trajnostnem razvoju.

V SD pri tem kot ključne sektorje, kjer bo potrebno ukrepanje, vidijo promet, kmetijstvo in energetiko. Tako so že v prejšnjem mandatu terjali začetek razvojnega prestrukturiranja premogovnikov in opuščanje koriščenja termoenergetskih objektov, vendar z načrtovanim, pravičnim in socialno uravnoteženim prehodom, ki bo omogočil razvojno in socialno prestrukturiranje na premog vezanih območij.