Prispevki

Več za večino ljudi

Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

/in , , , /by

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

V koaliciji smo dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Tanja Fajon in Milan Brglez

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

/in , , /by

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega  plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

/in , , , /by

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Na Mednarodnem obrtnem sejmu o sinergijah gospodarstva, izobraževanja in znanosti

/in , /by

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v družbi podpredsednika dr. Jerneja Pikala ter poslancev stranke danes ogledal Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. Sejem, ki že pregovorno velja za “sejem vseh sejmov”, po Židanovih besedah predstavlja praznik slovenske obrti in podjetništva, ko si je mogoče vsako leto v Celju ogledali rezultate slovenske obrtniške delavnosti, zagnanosti, trdoživosti in inovativnosti. “S temi lastnostmi obrtniki in podjetniki kljubujete gospodarskim krizam, političnim spremembam, pa tudi nezadostni angažiranosti in posluhu politike za sprejem potrebnih ukrepov, ki bi pomagali k razcvetu možnosti in priložnosti obrti in podjetništva,” je poudaril predsednik SD.

Mednarodni obrtni sejem po njegovem prepričanju politiki ponuja veliko več kot le ogled, “saj ta predstavlja enkratno priložnost za izmenjavo mnenj med različnimi deležniki, da bo stopnja pripravljenosti politike za soočenje z izzivi slovenskega obrtništva in podjetništva mera za naše naložbe v prihodnji razvoj in inovativnosti slovenskega gospodarstva.”

V delovnem posvetu sta vodstvi SD in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglašali, da je v obdobju “zrele” gospodarske rasti, ki se po vseh napovedih počasi ohlaja, skrajni čas, da se s strukturnimi ukrepi pripravimo na morebitno recesijo. “Zato moramo preseči prepad med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. To Socialni demokrati vidimo kot enkraten izziv,” je poudaril dr. Jernej Pikalo, ki kot minister za izobraževanje, znanost in šport že ustvarja možnosti za to. To je vidno tudi v Celju, saj je znanost z inovacijami na sejmu vedno bolj prisotna.  Tudi zato je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru sejma pripravilo Stičišče znanosti, s katero spodbuja boljše povezovanje slovenskega znanja, kreativnosti in idej z gospodarstvom.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je ob tem poudaril, da je preživeto razmišljati, da je politična delitev na levo in desno tudi merilo za (ne)naklonjenost gospodarstvo. »Slovensko obrtništvo in podjetništvo sta eden izmed temeljev slovenskega razvoja, kar pa se žal mnogokrat ne odraža v odnosu države, ki je v preteklih letih do niju ravnala precej mačehovsko”, je izpostavil Han. Kot pravi, so bili obrtništvo in stanovske organizacije, pod okriljem katerih na pristojne opozarja s ključnimi izzivi, nemalokrat med dvema ognjema tako imenovane leve ali desne ekonomske politike, “po vseh grenkih izkušnjah pa upam, da se danes zavedamo, da slovenski podjetništvo ni ne levo, ne desno, ampak naše, zato mu moramo prisluhniti in v aktivnih zbornicah najti ne samo sogovornike z realnimi izkušnjami in realnimi rešitvami, ampak prepoznati tudi niz inovativnih idej, ki bi lahko v prihodnje v Sloveniji zbudile še speči podjetniški potencial”, pravi Han.

Sejemsko razstavišče kaže, da podjetniki in obrtniki sledijo trendom in jih z inovativnostjo tudi ustvarjajo. Inovativne in okolju prijazne rešitve so na letošnjem sejmu zelo prepoznavne, saj predstavljajo pomemben del programa razstavljavcev, ki v okoljskih izzivih očitno prepoznavajo tudi svoje podjetniške priložnosti.

“Mednarodni obrtni sejem v Celju s svojim delom, prepoznavnostjo in nenehnim napredkom ne sledi trendom in smernicam, temveč jih postavlja”, je ob robu obiska sejma povedal  predsednik SD mag. Dejan Židan. “Ta dogodek si je v slovenskem ter tudi v mednarodnem merilu izboril tolikšno težo, da je že zdavnaj presegel status razstavišča, temveč predstavlja talilnico idej in inovativnosti,” je izpostavil.

  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem
  • Mednarodni obrtni sejem

S krio-elektronskim mikroskopom za nove raziskovalne dosežke slovenske znanosti

/in , , /by

Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.

Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.

To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”

O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.

Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

S kongresom do novih odgovorov za nove izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom

/in , , /by

Kongres Socialnih demokratov bo 9. novembra 2019 v Velenju. Kot najvišji organ slovenske socialne demokracije bo odgovoril na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom.

Te procese in politike prilagajanja bo stranka identificirala s programskim dokumentom, kongres pa bo moderniziral strankin statut, da se na eni strani dinamizira in poglobi demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Takšna programsko – organizacijska narava kongresa izhaja iz prepričanja, da je socialna demokracija zgodovinsko velike družbene premike dosegala takrat, ko je bila sposobna organizirati družbo za doseganje skupnih ciljev. Ta navdih v SD vidijo v svoji dediščini delavskega boja, procesa emancipacije žensk, narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi v osamosvojitvi in evropskem povezovanju.

Tokratni kongres bo že dvanajsti po vrsti, odkar je bila z združitvijo socialdemokratskih strank ustanovljena Združena lista socialnih demokratov, na njem pa bo bo sodelovalo preko 400 delegatk in delegatov, odprt pa bo tudi za članstvo in javnost.

V septembru in oktobru SD načrtuje tudi intenzivno predkongresno dogajanje z enajstmi javnimi tribunami po vsej Sloveniji, na katerih bo stranka v razpravah s članstvom in javnostjo spregovorila o potrebnih odgovorih na nove izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetletjih. V tem predkongresnem času bodo v SD predstavili tudi nekaj inovativnih pristopov za vodenje javne razprave.  

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

/in , , , , /by

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Neva Grašič:
Odločna akcija za zaščito tropskega pragozda

/in /by

Načelo “Misli globalno, deluj lokalno” od nas terja, da bolje kot doslej poskrbimo za naše gozdove in za zmožnosti naših prizadevnih gasilcev, da ustavijo in preprečijo takšne katastrofe. A to hkrati od nas zahteva podporo mednarodni akciji za prenehanje izkoriščanja in celo požiganja tropskega pragozda v Amazoniji.

Poletni požari so v naši zavesti stalnica, kot letošnji požar na kraškem robu, kjer so se goriški gasilci s pomočjo italijanskih kolegov uspešno zoperstavili ognjenim zubljem, kljub temu pa je ogenj za seboj pustil ogromno naravno, okoljsko in materalno škodo. Tudi na sosednjem Hrvaškem lahko redno vidimo številne požare, tako na celini kot na otokih.

Kljub temu, da gre v teh primerih za velike nesreče, ki lahko v hipu spremenijo cele krajine, ljudem pa predstavljajo tako izgubo sredstev za preživljanje kot tudi nevarnost za samo življenje, se ti dogodki po obsegu ne morejo primerjati z velikanskimi požari, ki jih je to poletje prineslo amazonskemu pragozdu, Sibiriji in mnogim drugim žariščem, od Afrike do severne Amerike.

Gozdovi so sami po sebi velikanska naravna skladišča CO2. Pri tako masovnih požarih, kot jih lahko spremljamo letos, se ob siceršnji škodi v ozračje sproščajo ogromne količine CO2 in s tem prispevajo k stopnjevanju podnebne krize. Količina ogljikovega dioksida, sproščenega ob letošnjih poletnih požarih, naj bi bila večja od požarov istega obdobja v zadnjih osmih letih skupaj. K temu je potrebno dodati še sproščanje metana, doslej skritega v večnem lesu Sibirije, ki je v primerjavi s CO2 bistveno akrivnejši pri ustvarjanju učinka tople grede v zemeljski atmosferi.

Še več, uničeni gozdovi ne prispevajo več k predelavi ogljikovega dioksida v kisik, saj je njihova zmožnost fotosinteze praktično izničena. Tako imamo opraviti z dvojnim podnebnim učinkom, h kateremu lahko dodamo še posreden vpliv na podnebje, ki ga predstavljajo spremembe krajine tako velikih klimatskih sistemov, kot je amazonski pragozd. Ta ustvarja 20% kisika in zadržuje 20% pitne vode na Zemlji.

Zato so letošnji masovni požari dolžnost, da človeštvo spremeni svoj odnos do gozdov in pragozdov. Podnebna kriza kaže na nujnost po spremembi osnovnega ekonomskega vzorca, ki temelji na izkoriščanju naravnih in socialnih zmogljivosti. Ne le odgovorno upravljanje gozdov in dober sistem zaščite, ampak nujnost, da v temelju spremenimo potrošniški model, na katerem temelji današnji svet. Z uničenjem pragozdov in njihovim brezobzirnim krčenjem človeštvo uničuje svojo prihodnost.

Zato je potrebno podpreti mlade v njihovih zahtevah in podpreti protest Amazonija SOS, usmerjen k pozivu Braziliji, da ustavi dobičkonosne operacije v srcu Amazona, pa tudi mednarodni skupnosti, da upravljanje z gozdovi postavi v središče podnebnih prizadevanj. A to ne bo dovolj. Poletni požari so v naši zavesti stalnica, kot letošnji požar na kraškem robu, kjer so se goriški gasilci s pomočjo italijanskih kolegov uspešno zoperstavili ognjenim zubljem, kljub temu pa je ogenj za seboj pustil ogromno naravno, okoljsko in materalno škodo. Tudi na sosednjem Hrvaškem lahko redno vidimo številne požare, tako na celini kot na otokih.

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

/in , , /by

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Osebna asistenca: Pomagajmo, ne otežimo!

/in , , /by

Mag. Meira Hot je danes ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavila vprašanje o načrtovanih spremembah Zakona o osebni asistenci, saj dvomi v smiselnost in pravičnost načrtovane rešitve. Po tej osebni asistenti invalidnih oseb ne bi mogli biti družinski člani uporabnika. V poslanskem vprašanju je poudarila, da je možnost svojcev, da opravljajo to vlogo, vsaj minimalna pomoč družbe pri skrbi za pomoči potrebne.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč pripravlja novelo Zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca je pomoč posamezniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih posameznik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Z utemeljitvijo, da bi naj osebna asistenca uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje, se z novelo zakona ukinja možnost, da so lahko osebni asistenti družinski člani uporabnika. Ministrstvo spremembo utemeljuje s tem, da naj bi se s tem izboljšala možnost socializacije in vključevanja v družbo, saj bi bili osebni asistenti treje osebe in ne družinski člani.

Na poslanko SD mag. Meiro Hot se je obrnila mama, ki je osebna asistentka svojemu sinu, ki ne more skrbeti zase. Opozarja, da bo predlagana ureditev prinesla veliko negativnih posledic za tisto manjšo skupino uporabnikov, ki so že zdaj na robu družbe. Pri tistih uporabnikih, pri katerih gre za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno upoštevati, da jim starši in ostali družinski člani prinašajo občutek varnosti, saj imajo ob sebi nekoga, ki ga dobro poznajo, velikokrat pa najbolje prav oni poskrbijo za uporabnika, saj najbolj poznajo njegove potrebe in želje.

Kot alternativo tej ukinitvi je v predlogu novele zakona ponovno omogočena uveljavitev pravice do družinskega pomočnika, do katere so upravičene osebe s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma težko gibalno ovirane osebe. Po veljavnem Zakonu o osebni asistenci se namreč pravica do osebne asistence izključuje s pravico do družinskega pomočnika, po tej novi predlagani ureditvi pa družinski člani ne bodo mogli več biti osebni asistenti, lahko pa bodo ponovno uveljavljali pravico do družinskega pomočnika, če so bili do nje upravičeni pred pridobitvijo pravice do osebne asistence.

“Glede na to, da družinski pomočniki niso upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti, niso upravičeni ne do letnega dopusta in ne do regresa, ostanejo pa tudi brez dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo prejme invalidna oseba, se upravičeno sprašujem, ali ne bomo s takimi ukrepi že tako ranljive skupine ljudi, ki so že zdaj  na robu družbe, še bolj potisnili čez rob,” se sprašuje Meira Hot in poudarja, da osebe s težko invalidnostjo in s težkimi duševnimi motnjami potrebujejo 24-urno oskrbo, vsak dan, 365 dni v letu: “Največkrat za njih skrbijo njihovi starši, ki si ne morejo privoščiti in ne zmorejo plačevati tovrstnih storitev nekomu drugemu, da bi skrbel za njihove otroke, zato za njih poskrbijo sami. Želijo biti s svojimi otroci, zato se odrečejo institucionalnem varstvu.”

Zato je Meira Hot na današnji seji Državnega zbora ministrico vprašala, kakšni so razlogi in nameni novele Zakona o osebni asistenci, pri tem pa ob drugih razlogih tudi dvoni, da bo na voljo dovolj osebnih asistentov, saj jih že zdaj primanjkuje, gre pa za zelo zahtevno delo, opravljati ga je potrebno tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

V dopolnilnem vprašanju je poslanka SD poudarila, da si sama niti ne zna predstavljati, kako težke so take situacije, ko je potrebno toliko truda, potrpljenja, zvestobe in odrekanja: “Zato se mi zdi pomembno, da tem ljudem pomagamo v največji možni meri. Ukinitev možnosti, da so družinski člani lahko osebni asistenti ni prava pot. S tem, ko bodo osebni asistenti lahko tudi družinski člani, ravno ohranjamo tako dostojanstvo uporabnika kot tudi njegovo pravico do izbire.” Zato je ob zaključku poslanskega vprašanja apelirala na ministrico, da ponovno premisli o smiselnosti in pravičnosti takšnega posega.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!