Na seji odbora poslanke in poslanci obravnavajo novelo petega protikoronskega zakona, ki so jo v zakonodajno proceduro predložile poslanske skupine SD, LMŠ, Levice in SAB.
Pritiski in grožnje z odpovedmi delovnih razmerij članom ter članicam sindikata v podjetju Lidl Slovenija terjajo takojšnjo reakcijo pristojnih.
Nastajajoča koalicija z izglasovanim umikom dveh točk z dnevnega reda zakonodajnega postopka onemogoča sprejem ključnih ukrepov za finančno stabilizacijo slovenskih občin, je poudaril poslanec SD Knežak.
Poslanec SD Soniboj Knežak je slovenski vladi predlagal, da država s sistemsko podporo pomaga projektu zbiranja in razdeljevanja donirane hrane. Vlada se je odzvala pozitivno in obljubila sodelovanje in podporo.
Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.
Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.
Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.
»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.
»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.
Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih.
Poslanec Knežak je ob tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč.
Zaradi vse večje problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže, ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo embalažo redno po objavljenih deležih?”
Poslanec Matjaž Nemec je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli, za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.
Ministra za okolje in prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”
Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.
Poslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora izglasovali spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Te bodo regres že letošnje leto do višine povprečne plače razbremenile davkov in prispevkov.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov sta stališči k spremembam zakonov predstavila poslanca Socialnih demokratov Matjaž Han in Soniboj Knežak. Prvi je izpostavil, da se s spremembami zakonov uresničuje ena od idej prilagoditve slovenskega davčnega sistema, ki je dobila podporo med predstavniki delodajalskih združenj in sindikati, zastopanih v Ekonomsko-socialnem svetu. “To se zgodi redko, zato je še toliko bolj vredno našega upoštevanja in dodatne pozornosti. Slovenski davčni sistem je namreč precej nepravičen, če primerjamo obremenitev različnih dohodkov: dohodki iz plač so obremenjeni s progresivno dohodnino in še s prispevki za socialno varnost, medtem ko so dohodki iz podjetniških in obrestnih dobičkov obdavčeni z enotno davčno stopnjo in hkrati oproščeni prispevkov,” je poudaril. Ta temeljna krivičnost je po besedah Hana povzročila, da so dohodki iz dela obremenjeni preveč, delavske plače pa so manjše, kot bi lahko bile, s temi spremembami pa da lahko hitro in brez rušenja sistema delavcem in gospodarstvu omogočimo občutno razbremenitev.
“Prav je, da ljudje dejansko občutijo spremembe in ni dovolj, če to zazna le statistika! To je glavni razlog za široko podporo predlogu za razbremenitev regresa: da bodo zaposleni deležni svoje razbremenitve v enem kosu! Na tak način bodo imeli dejansko možnost odločitve in izbire, ali in kako bodo porabili ta denar ali pa ga bodo privarčevali,” je izpostavil Han, ko bo vsak zaposleni prejel najmanj 160 evrov več iz naslova regresa. “To je vsekakor bolje, kot če bi porabili velik delež javnih financ za to, da bi vsak delavec prejel nekaj evrov višjo mesečno plačo, ne da bi imel resnično možnost odločiti se, kaj bo s prihrankom.”
Ob tem je vodja poslanske skupine SD kritično naslovil tiste, ki višino regresa za 70.000 zaposlenih “pogojujejo” samo zato, “ker jih moti, da je med njimi 700 takih, katerih plače so že visoke in zato take razbremenitve ne potrebujejo.” To po prepričanju Hana ni skrb za javne finance niti za družbeno solidarnost, “je zgolj in navadna nevoščljivost; iskanje tarč, na katere bi lahko usmerjali svoj gnev,” je zaključil.
Poslanec Soniboj Knežak je ob predstavitvi sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki skupaj spremembami Zakona o dohodnini omogoča razbremenitev regresa, izrazil zadovoljstvo, da se regres razbremenjuje dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
“Ker je regres nagrada za delavca, nagrada za njegovo delo in trud, nagrada, ker vsak dan hodi v službo. “Delo pa mora biti nagrajeno,” je bil odločen poslanec Knežak, ki te spremembe vidi tudi kot pomemben premik k uresničitvi vseh besed ob prihajajočem prazniku dela.
“Veliko je tistih, ki leporečijo, in vedno samo govorijo, kako mora biti delo spoštovano in nagrajeno. Ampak samo besede žal niso dovolj,” je kritično opomnil. Razbremenitev regresa je tako po poslančevem mnenju korak v pravo smer, navkljub temu pa je opozoril, da se moramo “zavedati situacije”, ko imajo nekateri delavci v Sloveniji – kot je poudaril – grozljivo nizko plačo, “s katero ni možnosti, da bi lahko normalno živeli čez mesec in preživljali sebe in svojo družino”. Zato je treba po besedah poslanca dohodke iz dela čim bolj razbremeniti, delodajalce pa vzpodbuditi, da plače delavcem zvišajo.
Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.
“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.
Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.
Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.
Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora razpravljajo o predlogih ukrepov na gospodarskem področju, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade. Stališče Poslanske skupine SD je na seji predstavil poslanec Soniboj Knežak, ki je med drugim izpostavil, da se vlada zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko, zato bo k uresničevanju ciljev zagotovo pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Po besedah Knežaka je razprava z vsemi socialnimi partnerji edina prava pot o tej temi. “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu in umirili razpravo,” je med drugim poudaril Knežak na seji DZ.
Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Soniboj Knežak:
Nekatere vsebine koalicijske pogodbe o načrtovanih spremembah na davčnem področju so razburile posameznike in medije. Omenjene spremembe sicer temeljijo na priporočilih OECD in sledijo splošno sprejeti ugotovitvi, da so slovenski davki na dohodke iz dela visoki, na dohodke iz kapitala pa podpovprečni. Ozračje pa so dokončno razgrele razburjene izjave oziroma tako imenovane “provokacije” nekaterih podpornikov sprememb, ki so v določenih ljudeh vzbudile nelagodje.
Iz burnih polemik, ki so se razvile v javnosti na to temo, je bilo razvidno zlasti eno: predstavniki kapitala in gospodarstva skrbno pazijo na svoje interese in ne zamujajo priložnosti, da bi jih zavarovali. Njihovi komunikacijski strategi so lahko ponosni nase: še preden je vlada nastopila mandat in začela z reševanjem številnih odprtih vprašanj, jim je uspelo s spretnim medijskim odzivom svojo agendo spraviti visoko na lestvico prioritet.
Za to potezo jim je moč s tega zornega kota le čestitati; dokazali so, da znajo kovati železo, ko je vroče. Socialni demokrati si lahko le želimo, da bi tudi predstavniki drugih družbenih skupin zmogli tako učinkovito zastopati svoje interese.
Javne polemike so rodile tudi politične posledice. Desna opozicija je zagrabila priložnost: načrtovane ukrepe je označila za “škodljive in uničujoče”, jim pripela etikete “napadov in ogrožanja slovenskega gospodarstva” in v silni skrbi za “blaginjo vseh državljanov” zahtevala razpravo v Državnem zboru.
Pričakovati je, da nam bodo danes skušali svetovati o plahih pticah in nizkih davkih, računali povprečja, strašili z Venezuelo ali pa nas vsaj primerjali z državami, v družbi katerih si ne želimo biti – razen seveda, če so bili včeraj iskreni v svojem strinjanju, da moramo bolj izbirati besede, v svojih izjavah in dejanjih pa manj provocirati.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov, ki podpiramo načrtovano smer ukrepov v koalicijskem sporazumu, moramo v tej razpravi izpostaviti tisto, kar je v mnogočem pokazala že bolj poglobljena javna razprava – potem, ko so se žolčne provokacije in histerične reakcije umaknile številkam, analizam, pojasnilom in primerjavam.
Zagotoviti moramo – kot je pokazala tudi javna razprava – da ljudje v Sloveniji spoštujemo podjetniško mentaliteto; da cenimo pogum, odločnost in odličnost ter da nihče nima namenov škodovati tistim, ki s svojim trudom in tveganjem poganjajo gospodarsko rast in odpirajo delovna mesta. To smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov dokazali tudi s svojim nedavnim obiskom celjskega mednarodnega sejma, ko smo prisluhnili predlogom in se vključili v razpravo. Tudi danes moramo ponoviti, da je prava pot za razprave o tej temi socialni dialog.
Kljub nepotrebnim provokacijam tudi ni potrebe po demonstrativnih računovodskih operacijah! Davčne spremembe se namreč – kot je v zadnjih letih postala uveljavljena praksa – sprejemajo po opravljenem dialogu z vsemi deležniki. Za stabilno gospodarsko okolje bomo vsi storili največ, če bomo prisluhnili in umirili razpravo. “Večja predvidljivost, manj negotovosti!” – to je bila glavna zahteva predstavnikov gospodarstva.
“Več gotovosti” si želijo tudi tisoči delavcev v nestabilnih zaposlitvah. Tudi zanje v koalicijski pogodbi načrtujemo spremembe. Skozi dialog in usklajene pakete rešitev je mogoče izboljšati razmere za vse.
Včerajšnja razprava na odboru je jasno pokazala, da je vsem v interesu predvidljivost ter da si vsi želimo dialoga, ki bo privedel do usklajenega paketa ukrepov, s katerim bomo v slovensko gospodarsko okolje lahko vnesli več gotovosti in predvidljivosti ter ohranili vzpodbude za tiste, ki želijo biti doma v tem okolju ter v njem uspeti na svetovnih trgih.
To ne pomeni, da bi morali odstopati od zapisanega v koalicijskem sporazumu, kot je terjal predlog priporočil; a zavedajmo se tudi, da se v vsako koalicijsko pogodbo zapisuje cilje, ne ovir! In na koncu, vsi skupaj moramo ugotoviti, da postajamo zrela država: da ljudje politiko in politike jemljejo resno, četudi se politika kdaj ne.
Poslanci na izredni seji DZ obravnavajo predlog dopolnitve Zakona o zdravniški službi, s katerim bi lahko na področju otroške kardiologije olajšali zaposlitve strokovnjakov iz držav zunaj EU. Stališče do novele zakona, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je v imenu Poslanske skupine SD predstavil poslanec Soniboj Knežak.
Pred nami je novela Zakona o zdravniški službi, ki jo obravnavamo po nujnem postopku. Žal je situacija v zdravstvu takšna, da potrebuje tovrstno ukrepanje, čeprav se vsi zavedamo, da tudi ta rešitev za nakopičene probleme v zdravstvu ni optimalna in da gre zgolj za eno od rešilnih bilk, ki se je skorajda že popolnoma obupani oprijemamo. Zelo lahko bi bilo vsepovprek obtoževati, kazati s prstom, blatiti te in one. A resnica je, da je vsak delček v tem sistemu kanil svojo kapljico na ta ogenj, ki že dlje časa tli in zdaj smo na tem, da gasimo požar.
Socialni demokrati smo ob obravnavi priporočila v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, poudarili, da je odgovornost vsakogar, še zlasti politike, da o tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravlja preudarno in na način, ki v javnosti ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahu ali celo nemira.
Ponovno ponavljamo, da mora biti vsa naša pozornost, namesto v netenje dodatnega nezadovoljstva in slabljenje odnosov, usmerjena na v Sloveniji izobražene mlade zdravnike, ki jih moramo primerno usposobiti in specializirati, da bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Tukaj pa bomo potrebovali tudi pomoč od zunaj. In to, med drugim, predvideva ta novela. Samih rešitev, ki jih prinaša novela ne bomo ponavljali, ker so jih pred nami v svojih stališčih povzeli že drugi, a prepričani smo, da gredo v pravo smer.
Če pa smo morda lahko malo tudi cinični bi rekli, da v tej noveli pogrešamo člen, ki bi prepovedoval aroganco, pohlep in igranje bogov. A žal še noben zakon ni znal in mogel uzakoniti empatije in srčnosti pa tudi zapovedati dobrih odnosov na delovnem mestu ne, zato si ne delamo utvar in vemo, da jih tudi ta ne bo. Je pa zelo žalostno poslušati razprave, predvsem tistih, ki so zadeve pomagali zaplesti do te stopnje kjer smo danes, ko namesto bolnikov, v ospredje postavljajo denar, prestiž in lastne ege.
Socialni demokrati ne vidimo razloga, da bi noveli zakona nasprotovali, čeprav si seveda tudi mi želimo, da ta novela sploh ne bi bila potrebna. A tisti, ki jih ta zakon tangira za tako situacijo niso odgovorni. Ne zdravniki, ki bodo prišli pomagat, še manj starši. Prave in edine žrtve te situacije so otroci. Nič krivi, nič dolžni, pa kljub temu plačujejo najvišjo ceno.
Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podpiramo vsebino predloga novele, kot je bila dopolnjena in oblikovana na delovnem telesu.
