Prispevki

Forum starejših SD

Franc Hočevar: Še naprej želimo biti starejši aktivni državljani

Predsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.

Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.

V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni, razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno, socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,« je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.

Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov, želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi interesnimi združenji.«

V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni državljani.

Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.

Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.

Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.

Dr. Anja Kopač

Dr. Anja Kopač: Ves čas za integrirani javni sistem dolgotrajne oskrbe

Tretji teden v mesecu oktobru je prinesel intenzivno razpravo o stanju na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – žal, kot je to v navadi v Sloveniji, zaradi laži, ki je bila sprožena v javni diskusiji, in sicer, da je ministrstvo za delo porabilo za študije in razne analize kar 74 milijonov evrov. Seveda nič o tega ni res. 

Kot socialdemokratska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sem že takoj ob nastopu mandata vlade, marca leta 2013, skupaj z izjemno ekipo pristopila k pripravi izhodišč za nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki jih je takratna vlada Alenke Bratušek tudi soglasno potrdila v mesecu septembru. Ta izhodišča so vsebovala oris stanja z vsemi problemi, oceno potreb po dolgotrajni oskrbi, cilje nove ureditve, predlog temeljnih rešitev, področje financiranja, pravice iz sistema, postopke uveljavljanja pravic, določen je bi ZZZS kot nosilec javnega zavarovanja in sprejeta je bila tudi predvidena časovnica – zakon naj bi se začel izvajati 1.1.2016. In kaj se je zgodilo – padec takratne vlade in nova pogajanja o ureditvi področja, z novo vlado. 

Žal, kljub mnogo boljši finančni situaciji, nikoli ni bilo dovolj politične volje za sprejem novega zakona. Vladajoča stranka Mira Cerarja se je sredi mandata celo odločila, da se pristojnost za dolgotrajno oskrbo iz ministrstva za delo prenese na ministrstvo za zdravje. Žal je zakonski predlog v javnosti naletel na silovit odpor in do konca mandata ni bil realiziran.

Socialni demokrati smo ves čas aktivni in odgovorni zagovorniki vzpostavitve integriranega javnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem prebivalkam in prebivalcem v naši domovini zagotavljal storitve za kakovostno in dostojno starost. 

Dejstvo je, da imamo danes razdrobljen sistem, kjer je institucionalno varstvo še najbolje razvito, medtem ko nam najbolj umanjkajo različne podporne storitve za zagotavljanje dostojnega življenja doma in v skupnosti. In prav razvoju teh storitev so bila namenjena ta »problematizirana« evropska sredstva. 

V zahtevnih pogajanjih z Evropsko komisijo smo v Partnerskem sporazumu za obdobje 2014-2020 dogovorili sredstva za razvoj storitev in programov za kakovostno življenje v skupnosti in projekte za podporo bivanja v skupnosti. V ta namen smo zagotovili 74 milijonov evrov, od tega jih je več kot 20 milijonov v pristojnosti ministrstva za zdravje.  

In kateri so torej ti projekti, za katere je MDDSZ pridobilo evropska sredstva:

– Razvoj pilotnih projektov IKT (882.000 EUR)

– Razvoj skupnostnih programov in storitev (6.867.600 EUR) 

– Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb (100.000 EUR)

– Modernizacija mreže obstoječih domov za starejše  v centre za nudenje skupnostnih storitev (16.500.000 EUR)

– Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja (27.500.000 EUR)

Prvi projekt je namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. 

Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). 

S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.

Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu, izvajala pa ga je državna inštitucija, in sicer Inštitut RS za socialno varnost. 

Pri vsem tem pa je potrebno izpostaviti, da evropska sredstva, razen za študijo v višini nekaj manj kot 70.000 evrov, sploh še niso bila porabljena. Torej, v zadnjih tednih lansirana krilatica o škandalozni porabi 74,5 milijonov evrov sredstev za študije je navadna debela laž.

Poleg te laži je potrebno omeniti tudi drugo, v teh dneh velikokrat izrečeno neresnico, in sicer, da bi s temi sredstvi lahko gradili domove za starejše. Žal glede na pravila EU, sprejete uredbe to ni mogoče. Verjemite, če bi to bilo mogoče, bi to zagotovo storili.

Vsekakor sem si kot ministrica želela denar za gradnjo javnih domov za starejše – a žal za to nikoli ni bilo posluha. V kolikor se še spomnite smo v vladi vsako leto bili bitko za zagotovitev nujnih sredstev za pokritje zakonskih pravic in sprostitev omejitev po ZUJF-u. 

Vesela sem, da smo uspeli pomagati Domu upokojencev Tabor Ljubljana, ki gradi nov sodoben Dom upokojencev na Regentovi v Ljubljani (enota Roza kocka), kjer bo mesto za 70 starostnikov, od tega 40 oseb z demenco. Pomagali smo tudi Domu starejših Rakičan, da lahko v enoti Bakovci razvija sodoben koncept dnevnega centra. Sofinancirali smo Dnevne centre aktivnosti v okviru socialnovarstvenih programov, program “Starejši za starejše”  – vsekakor bi si želeli storiti še več, a to, da nismo storili nič, je še ena debela laž. 

Ne pozabimo, ravno na pobudo Socialnih demokratov smo v prejšnjem vladnem mandatu uvedli minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki danes znaša 530 evrov. Vzpostavili smo tudi 15 večgeneracijskih centrov po Sloveniji. Sprejeta je bila tudi celovita “Strategija dolgožive družbe”. Ker nismo dobili denarja za izgradnjo domov za starejše smo objavili Razpis za podelitev koncesij razpis je bil leta 2017, v letu 2018 pa je bilo zagotovljenih dodatnih okoli 200 mest in naslednje leto jih bo še okoli 700. 

V minulem tednu so nekateri zopet vztrajno z lažmi blatili naše delo v vladi. Kot nekdanja pristojna ministrica in kot socialdemokratka vam zagotavljam, da če bi bilo odvisno samo od nas, bi danes že imeli vzpostavljen solidarnosten sistem dolgotrajne oskrbe. In zato ne pozabimo na te naše zaveze, ko se bomo naslednjič odločali, kateri politični opciji zaupati glas na volitvah.

Dr. Anja Kopač, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Dejan Židan na F3ŽO

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Ministrica Kopač Mrak: Načrtujemo ukrepe za dvig stopnje delovne aktivnosti starejših

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z dokumentom ministrstva za delo “Starejši in trg dela v Sloveniji”, ki naslavlja izzive starajoče družbe. Ključni cilj je dvig stopnje delovne aktivnosti starejših, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki meni, da bo v družbi potrebna sprememba odnosa do zaposlenih, tudi starejših. Dokument, s katerim se je seznanila vlada, bo v nadaljevanju obravnaval Ekonomsko-socialni svet, ministrstvo pa ima do 15. oktobra čas, da na njegovi podlagi pripravi akcijski načrt. Vlada bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s socialnimi partnerji.

Ministrica Kopač Mrak je ocenila, da gre za celovit dokument, ki vključuje demografske napovedi, oceno stanja in prihajajočih izzivov. Kaže tudi, da je treba začeti reševati težave in položaj starejših na trgu dela, pri tem pa je potrebna celovita obravnava. “Če tega ne bomo naredili, bomo težko pričakovali, da bodo ljudje delali dlje,” je dejala ministrica za delo iz vrst SD. Dokumentu, ki med drugim naslavlja vprašanja zdravega delovnega okolje za vse generacije, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, bodo sledili predlogi ukrepov, o katerih pa ministrica danes še ni podrobneje govorila. Na novinarsko vprašanje, ali bo ministrstvo predlagalo drugačne davčne obravnave starejših, je ministrica Kopač Mrak odgovorila, da so “bili danes na vladi že opozorjeni, da morajo biti fiskalno nevtralni”.

Kot je zapisano v osnutku dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, sta bili temeljni izhodišči pri njegovi pripravi zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim število delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Dokument vključuje tudi nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Med predlogi je v osnutku navedena podrobnejša preučitev institutov, ki predstavljajo pozitivno diskriminacijo starejših v primerjavi z ostalimi delovno aktivnimi, njihov vpliv na zaposljivost starejših in predvsem na ohranitev njihove zaposlitve.

Prav tako je navedena možnost uvedbe spodbud delodajalcem za vlaganje v človeški kapital, predvsem v zdravje in usposabljanje delavcev. Med predlogi pa je tudi zagotavljanje posebnega pravnega varstva pred odpovedjo tudi starejšim delavcem, ki jim je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnine.

Več o dokumentu si lahko preberete na povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7981/