Slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos je uspešno zaključila več kot triurno zaslišanje na Odboru za zunanje zadeve (AFET) v Evropskem parlamentu. Njeno predstavitev je evropski poslanec S&D in podpredsednik SD Matjaž Nemec ocenil kot izjemno prepričljivo in eno najboljših doslej.
Tanja Fajon je prepričana, da moramo slovenski zunanji, evropski in varnostni politiki doma in v mednarodnem prostoru vrniti dostojanstvo, verodostojnost in okrepiti zaupanje vanjo.
Dr. Aleksander Jevšek poudarja, da živimo v nepredvidljivem času, da mir več ni samoumeven in da brez miru ni varnosti, brez varnosti pa da ni blaginje. Zato je po njegovih besedah nujno, da na krize, ki smo jim priča pravilno reagiramo in pametno načrtujemo cilje, ki jih kot država želimo uresničiti.
Matjaž Han verjame, da je edini recept za soočanje z gospodarskimi izzivi spoznanje, da smo vsi skupaj v istem čolnu in da moramo v morju pretresov in sprememb vsi skupaj veslati v isto smer.
Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.
Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.
Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.
»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.
»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.
Odbor Državnega zbora za kulturo je predstavitev kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in 1 proti. Prešiček je kot prioriteto izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.
Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi predlaga SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje v svobodnem poklicu.
Prešičkova predstavitev je bila po kratkem uvodu zaznamovana z vprašanji članov odbora, v odgovorih pa je kandidat za ministra podal svojo vizijo vodenja resorja. Zdi se mu nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili vsaj 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.
Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, “z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo”. Dodal je, da je treba tudi določiti, kateri so prednostni ukrepi v kulturi.
Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.
S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.
Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Poudaril je, da je pri samozaposlenih kreativni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški stalež.
Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti. Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. “Samo s tem lahko kot družba rastemo,” je menil, hkrati pa dodal, da “v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati”.
Med prioritetami je sicer navedel tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.
Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.
V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.
Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da “bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture”. Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.
