Prispevki

Poznič: Vlada ne podpira dviga RTV prispevka

Minister za kulturo Zoran Poznič se je danes pri predsedniku vlade udeležil sestanka z vodstvom Radiotelevizije Slovenija in predstavil stališča o financiranju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo je namreč mnenja, da zvišanje RTV prispevka ne predstavlja pravega odgovora na nakopičene težave, ampak je treba zanje poiskati celovitejše rešitve tudi z novim zakonom o največjem javnem medijskem servisu v državi.

Predstavniki vlade so generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu tudi povedali, da država ne more zagotoviti pričakovanih 8 milijonov evrov v obliki interventnih sredstev iz državnega proračuna. Stroški RTV Slovenija se povečujejo neodvisno od razpoložljivih sredstev, zato je treba razdelati ustrezno obliko financiranja, ki bo RTV Slovenija kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotovila dolgoročno stabilnost in razvoj.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na sestanku poudaril, da je v času zmanjšanih možnosti za ohranjanje kakovostnih medijskih vsebin in profesionalnih standardov RTV Slovenija izjemnega pomena za demokratično izmenjavo in participacijo, družbeno povezanost ter kulturno ustvarjalnost. To je mogoče doseči le s celovito prenovo zakona o RTV, ki bo omogočil nujne posodobitve in razvoj javnega medijskega servisa.

Na to je ob finančnih težavah, ki jih izpostavlja vodstvo RTV Slovenija, pokazala tudi nedavna razprava o odprtih vprašanjih na Odboru Državnega zbora za kulturo. Zakon iz leta 2005 je namreč zastarel in ne omogoča potrebnih rešitev, ki jih RTV Slovenija ima v času spreminjajočih se razmer v medijskem in družbenem okolju. V tako regulirani dejavnosti, kakršna je dejavnost javnih medijskih servisov, je namreč zmožnost izpolnjevanja njihovega poslanstva odvisna tudi od prilagajanja regulacije novim okoliščinam. Zakonske spremembe bodo tako morale rešiti vprašanje financiranja, da se zagotovi dolgoročna stabilnost, kakovost in relevantnost javnega medijskega servisa ob hkratni ohranitvi avtonomije in neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.

Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma

Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.

Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”

“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.

Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”

Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.

V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”

Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

Kulturno ministrstvo zagotovilo nemoten dostop do Prešernove rojstne hiše

Predstavniki ministrstva za kulturo, Občine Žirovnice in sklada kmetijskih zemljišč so v Vrbi podpisali pogodbo za nakup nepremičnin ob Prešernovi rojstni hiši. S tem uresničujejo dolgoletna prizadevanja za zagotovitev nemotenega dostopa do spomenikov državnega pomena v Vrbi ter za nadgradnjo muzejske dejavnosti in kulturnega turizma.

Pogodbo so v Prešernovi rojstni hiši ob navzočnosti pooblaščenca prodajalcev odvetnika Zdravka Rusa in notarke podpisali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter žirovniški župan. Za domačijo, hišo in ostale parcele bodo skupaj odšteli 320.000 evrov, od tega občina 185.000 evrov, ministrstvo 125.000 evrov, sklad pa 11.000 evrov.

Ob podpisu pogodbe o nakupu nepremičnin v neposredni bližini Prešernove rojstne hiše je minister za kulturo mag. Zoran Poznič dejal, da si velikan naše samobitnosti zasluži vse kaj več, kot je bilo postorjeno do sedaj, ter, da bo potrebno narediti žlahtni vsebinski izbor za možne poti razvoja domačije.

Zato ga veseli, da jim je po več kot 18 letih uspelo realizirati željo po odkupu dveh nepremičnin ob ‘Ribčevi ali Prešernovi domačiji’ in s tem obiskovalkam in obiskovalcem omogočiti nemoten dostop do Prešernove domačije, vaške lipe in cerkve Sv. Marka, kulturnih spomenikov državnega pomena v Vrbi.

Kupljene nepremičnine odpirajo tudi nove možnosti za nadgradnjo muzejske dejavnosti in za nadaljnji razvoj z razbremenitvijo samega spomenika. Hkrati se odpirajo priložnosti za razvoj kulturnega turizma, kar lahko po ministrovem mnenju predstavlja veliko dodatno vrednosti lokalni skupnosti.

“Iskali bomo tudi nove poti za prezentacijo vsega tega, kar je na nek način en izmed temeljev našega naroda, naše samobitnosti in besede,” je še izpostavil Poznič, ki vidi lepe priložnosti za širšo, bogatejšo in kakovostnejšo predstavitev. Napovedal je, da bodo z lokalno skupnostjo v kratkem izdelali nabor možnih vsebin in poti razvoja, da bi lahko v letu ali dveh prišli do prvih rezultatov.

Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame

V Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka mag. Petra Culetto, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor in arhitekt Tine Tribušon.

Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča

Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.

Mag. Petra Culleto, državna sekretarka: »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo.«

Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.

Novela medijskega zakona v javni razpravi

Ministrstvo za kulturo je predstavilo predlog novele zakona o medijih ter ga poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je vodila ekipo na ministrstvu pri pravi novele, vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

”Novela temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Pomemben kriterij prepoznavanja medijev je uredniška odgovornost,” je izpostavila Kerševan Smokvina.

Zakonski predlog prinaša tudi sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.

Nova medijska zakonodaja

Nova medijska zakonodaja je pripravljena z vizijo, da v Sloveniji ustvarimo odprt, raznolik in vzdržen medijski prostor za krepitev neodvisnosti medijev in zaupanje ljudi vanje.

Poznič za STA: Tri glavne točke letos kulturni evro, nacionalni program in mediji

Minister za kulturo Zoran Poznič je po treh mesecih na položaju za STA podal glavne točke, ki jih namerava z ekipo uresničiti do konca leta. Tik pred sprejemom na vladi je t.i. zakon o kulturnem evru s 122 milijoni dodatnih sredstev za kulturo v naslednjih osmih letih, tik pred javno obravnavo so spremembe zakona o medijih, pripravlja se nov NPK.

Ob nastopu položaja ste napovedali, da boste nadaljevali delo, začrtano v tem mandatu. Ste lahko bolj konkretni, kaj?

Vse tisto, kar je bila koalicijska zaveza pri nastopu sedanje vlade prejšnje leto, kar je nujno postoriti na področju umestitve kulture in umetnosti znova na mesto, ki ji znotraj slovenske družbe pripada, se je v resnici takrat začelo. In meni se zdi pomembno, da to politiko peljemo v začrtano smer, nadgradimo z izzivi sodobnosti, predvsem kar se tiče digitalizacije, virtualizacije tistega, čemur danes rečemo humanizacija tehnologije. Se pravi, da v kulturno polje umestimo vse, kar si danes predstavljamo pod pojmom nove tehnologije.

Ena vaših prvih nalog bo verjetno novi nacionalni program za kulturo (NPK), delavnice na to temo ste že začeli. Dejali ste tudi, da bo treba oblikovati takšnega, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Kakšne izzive zaznavate?

Če govorimo o NPK, ne smemo pozabiti, da je to temeljni dokument, ki ga neka družba, kot je naša, mora izvesti vsakih toliko let. V njem so glavne strategije razvoja delovanja na tako širokem polju, kot je kultura, kar je za skupnost nujno potrebno. Seveda se družbene razmere tako hitro menjajo, da je zelo težko obstati na mestu, ampak je potrebno znova in znova premisliti, kam in kako naprej. NPK ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala. In kot jo mi vidimo, naj bi se z novimi tehnologijami umeščala v sam vrh tistega, kar lahko ena skupnost, kot je država, priskrbi.

Omenil sem že digitalizacijo, v mislih imam tudi nov odnos med državo in samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami ter nove načine prezentacije kulturne dediščine, vsega tega zakladja, ki ga kot narod premoremo. Mislim, da smo že na dobri poti, odprli smo široko debato, nabor strokovnih in tudi laičnih mnenj je ogromen. Čez poletje si bomo vzeli čas, da vse to uskladimo in iz vsega nabora idej iznedrimo tisto, kar je najbolj žlahtno in po strokovnem mnenju sodi v takšen dokument. Ne vidim težav, da ne bi naredili dokumenta, ki bo vzpostavil temelje tistemu, kar počnemo ne le na ministrstvu, ampak vsi mi, vsaj za srednjeročno obdobje.

Pri oblikovanju novega NPK ste napovedali transparentnost in vključenost vseh deležnikov, prva delavnica je bila tako posvečena novim oblikam sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem. Kako bi vsi ti lahko sodelovali, kje so po vašem mnenju možnosti za to?

Delavnice so namenjene ravno temu, da vsi ti akterji kulturnega življenja, kot najbolj izkušeni praktiki z različnih področij, predlagajo, kako vidijo izboljšanje načinov sodelovanja, sobivanja, financiranja in še kaj drugega. Predvsem je novi NPK namenjen strateškemu razmisleku, ki pa mora biti in je strokoven, kam ves ta nabor sodelovanja pripelje – v neko visoko kakovost skozi širok nabor vsebin, avtorjev, kreativnih del itd.

V Trbovljah ste si prizadevali za povezovanje kreativnega potenciala ožje in širše skupnosti. Ali nameravate to preslikati na državno raven?

Preslikava v resnici ni možna, receptov, kako do tega priti, ni, so samo načini vodenja, sugeriranja, kako do teh rezultatov pridejo različni subjekti in dejavniki sami. Je pa treba ves ta nabor usmeriti v en naboj, ki bo našo skupnost predstavljal tudi navzven. Nov NPK ni namenjen le temu, kaj bomo mi počeli sami s seboj, ampak tudi vsem novim izzivom, kot je kulturna diplomacija ali kulturna industrija kot trenutno ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, kako naj se z novimi sredstvi tudi kultura in predvsem vizualna umetnost umesti v Industrijo 4.0, kje so prečne možnosti sodelovanja na bolj vsebinski ravni z izobraževanjem in slovensko znanostjo. Izzivov je veliko in sodobna družba odgovorov na ta vprašanja ne zahteva, vzpostavlja pa te probleme. Odgovore bomo iskali skozi delo po principu, da je važna pot, ne cilj.

Morebitni zgledi iz tujine?

Pri tako maloštevilčni skupnosti, kot smo mi, pri tako posebnem statutu, kot ga ima slovenska kultura, je zelo težko iskati vzore v tujini. Na kulturnem področju vzorov po mojem mnenju v resnici ni. Sami moramo iznajti poti in rešitve, ki so najbolj primerne našim specifikam, vse tisto, ki na psihološki matrici osmišlja neko skupnost, narod, ki ve, od kod prihaja, ki se zaveda tega, kaj je, predvsem pa točno ve, kam hoče priti.

Če od splošnega preideva k bolj konkretnemu. Nevladniki so vas nedavno opozorili, da se stvari premikajo (pre)počasi, želeli so pojasnila glede rebalansa proračuna za letošnje leto in načinov razdeljevanja sredstev ter glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ministrstva. Lahko pojasnite, kako so se ali se še bodo sredstva razdeljevala?

Tudi sam si želim, da bi vsi procesi, ki smo jih sprožili z mojo nastavitvijo, stekli veliko hitreje, ampak včasih so birokratske poti (pre)počasne. To, kar ste izpostavili, je trenutno v fokusu vsega našega interesa. Tako da smo začeli prenovo razpisov, da jih poenotimo, digitaliziramo, kar je velik zalogaj tudi na strokovni in izvedbeni ravni. Naša zaveza je, da to postorimo do konca leta. Ob koncu tega pričakujem, da se bo sprostilo veliko kreativnih sil tudi na ministrstvu, ker zdaj veliko ljudi opravlja samo birokratska dela. Tako da bomo sistem posodobili, ga pospešili glede na razmere zunaj.

Kar pa se tiče rebalansa proračuna: od dodatnih 30 milijonov evrov je za kulturo ostalo nekaj več kot pet milijonov, vse ostalo je šlo v sistem povečanja plač in vseh prispevkov zaposlenih v kulturi v celotni državi. Dodatnih 1,8 milijona evrov smo zagotovili tudi za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture, dodatnih 800.000 za nevladne organizacije. V kratkem bomo objavili javni poziv za 300.000 evrov za nevladne organizacije, kar je bil naš dolg, tako da skušamo po naših možnostih skrbeti za ta področja. Morate pa razumeti, da je tudi ministrstvo za kulturo včasih nekakšen benjamin v konstelaciji zvezd na začetku 21. stoletja v sodobni evropski družbi, tako da nekateri nas vsi pošiljajo na tržišče, nekateri nas ne razumejo, kaj hočemo. Mislim pa, da bomo vse to postorili v splošno zadovoljstvo.

Bo omenjena prenova segla tudi do sestave komisij, kar je napovedoval že vaš predhodnik?

Večina razpisov je za letošnje leto končanih, ker pa bo celotno polje razpisov drugačno, bo to zahtevalo tudi nove strokovnjake, ki bodo o tem odločali. Če gre za prenovo, gre za popolno prenovo.

Ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ste napovedali ob nastopu mandata. A kako?

Tega smo se že lotili in smo že globoko v debatah. To je področje, ki zahteva veliko pogajanj in usklajevanj z drugimi ministrstvi, npr. z ministrstvom za javno upravo, kjer pa procesi, kot sem že nakazal, tečejo počasi. Vendar mislim, da se bližamo skupni rešitvi, ki bo zadovoljila tako proračun kot vse tiste, ki se jih ureditev tega razmerja in odnosov tiče.

Tu gre verjetno tudi za delovno zakonodajo?

Seveda, gre za cel nabor nujnih prilagoditev in včasih tudi sprememb.

Med vladnimi gradivi se je pred dnevi zašel predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru, ki predvideva dobrih 122 milijonov za kulturo do leta 2026. Je to realna možnost? Kje bi zagotovili sredstva?

Seveda je realna možnost, sredstva gredo iz integralnega proračuna. Za prihodnje leto je namenjenih nekaj več kot devet milijonov, potem pa progresivno vsako leto nekoliko več. To je koalicijska zaobljuba, zakon je na strokovni ravni medresorsko usklajen, pravkar pa poteka ponovna seznanitev koalicijskih partnerjev s predlogom zakona.

Predlog zakona na prvo mesto postavlja varstvo kulturnih spomenikov, potem urejanje prostorskih pogojev in opreme za javne zavode, ljubiteljsko in mladinsko kulturo, knjižnice. Kje pa bodo sredstva za programe?

Ta zakon ni namenjen tekočemu delovanju ministrstva, ki ima svoj stalni proračun. To je, kot mu rečem v šali, gasilski zakon, namenjen je vsem tistim področjem, ki so bila zadnjih deset let popolnoma zanemarjena in se ponekod skorajda podirajo strehe nad glavo. To je zakon, ki bo omogočil preživetje zgradbam, v novih tehnoloških razmerah boljše delovanje mreže slovenskih knjižnic, tudi večji odkup sodobnih umetniških del, hitrejšo digitalizacijo in restavracijo naše filmske dediščine itd. Programi ministrstva tečejo neodvisno od tega zakona, poleg tega ne bi rekel, da ostane malo denarja za program. Če se ozremo naokoli in začutimo vso to kulturno ponudbo ne le v Ljubljani, ampak po vsej državi, potem temu ni tako. Se pa po dolgih letih proračun znova šele približuje dvema odstotkoma državnega proračuna, kar je že bilo pred 12 leti. Zdaj pa je naše poslanstvo, da se prihodnja leta, vsaj dokler je gospodarska konjuktura, sredstva še povečajo in omogočijo boljše in še bolj kakovostne programe.

Kaj še načrtujete na zakonodajnem področju?

Tretja najbolj pomembna točka letos, poleg novega NPK in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe, je posodobljena medijska zakonodaja, ki bo konec meseca šla v dvomesečno javno razpravo. Doslej smo opravili posvetovalne razgovore z vsemi glavnimi akterji na tem področju, od novinarskih združenj do distributerjev. Intenca tega zakona ni kaznovanje, ampak odpravljanje administrativnih ovir, krepitev samoregulacije ter da oplemenitimo in opolnomočimo novinarski ceh nasploh. Novinar kot poklic je v naši družbi preslabo ovrednoten, tako da se predvideva dodatna sredstva iz integralnega proračuna, ki bodo omogočila ohranjanje delovnih mest, štipendiranje, financiranje raziskovalnih novinarskih projektov itd. Statusi bodo veliko bolj prožni, več bo odprtih vrat in veliko več odgovornosti. Ta medijska zakonodaja bo po našem mnenju sodobna in odprta do vseh hitrih sprememb na področju tehnologije, ki prodirajo v medijsko sfero. Računamo, da bo predlog šel v proceduro jeseni.

In za konec: kako je trenutno z odnosi na ministrstvu?

Lahko bi rekel, da zelo dobro. Po stanju, na katerega sem naletel pred tremi meseci, je prišlo do sprememb, pogovorov, poskusov, da se stvari uredijo. Mislim, da je klima veliko boljša. Glavni problem sem videl v tem, da ni bilo dovolj komunikacije ne le na medčloveški, tudi na strokovni ravni. Zatečeno stanje je nastajalo več kot deset let, mi pa skušamo celoten ustroj navznoter prilagoditi sodobnim razmeram, da bomo lahko čuvaj vsega tistega, kar smo bili, in servis vseh tistih, ki čakajo na našo pomoč. Skupaj lahko potem gradimo nove odnose, nove kreacije in novo dodano vrednost v slovenski kulturi 21. stoletja.

Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA).