Velenjski župan Kontič ob polovici mandata: Izpeljali smo več velikih projektov
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob drugi obletnici lokalnih volitev v intervjuju za STA dejal, da so v prvi polovici mandata izpeljali kar nekaj velikih projektov. Tako so med drugim dokončali projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden 38 milijonov evrov, je poudaril župan iz vrst SD. Kontič, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 2010, priznava, da projekta vodooskrbe, v okviru katerega so zgradili 42 kilometrov vodovoda in tri čistilne naprave, brez evropskih sredstev ne bi mogli uresničiti. Izpostavil je tudi ureditev Podjetniškega centra Velenje. Ta je po njegovih besedah poln, kar kaže na to, da se je velenjska občina prav odločila.
V velenjski občini so septembra lani zaključili tudi poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Celotna naložba je bila vredna okoli 24 milijonov evrov, občina pa je z naložbo pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 65 v lasti Stanovanjskega sklada RS, s parkirnimi mesti. Stanovanja je razdelila prek razpisa za najem neprofitnih stanovanj. Vrednost deleža velenjske občine pri projektu Gorica je znašal dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini 5,4 milijona evrov ter posojilo za 67 stanovanj s parkirišči v višini 2,3 milijona evrov.
Projekt je bil po Kontičevi oceni v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, saj je imel soinvestitor, podjetje Igem, težave s kupci tržnega dela projekta. Hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja. Podjetje Igem ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo končali. Zato so h gradnji pritegnili HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Ker se je novogradnja začela posedati, je morala občina dodatno najeti podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo. Od Igema je Kontič pričakoval, da bo zagotovil dodatna sredstva, a, kot kaže, se to ni zgodilo, zato zdaj potekajo pogovori z Igemom. Če ne bodo uspešni, namerava občina podjetje tožiti.
Kontič je za še povedal, da občina zaključuje izgradnjo smučarsko-skakalnega centra v Velenju. Novembra bosta namreč dokončani novi skakalnici, ki bosta nasledili porušeno staro in bosta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. V prvi polovici mandata so uredili tudi velenjsko plažo, zgradili čistilno napravo v Vinski Gori in se lotili urejanja plazov. “Veliko je bilo narejenega, čeprav nova finančna perspektiva še ni zaživela,” ocenjuje Kontič.
Na vprašanje, kako je z ureditvijo muslimanskega pokopališča, je Kontič odgovoril, da gre za željo islamske skupnosti, da bi del pokopališča v Podkraju uredili skladno z njihovimi verskimi obredi. Ker pa država na tem območju načrtuje izgradnjo hitre ceste, je zdaj vse odvisno od tega, kako bo ta umeščena v prostor. Kontič obljublja, da si bo občina pri nadaljnjem razvoju pokopališča prizadevala za ureditev muslimanskega pokopališča.
Za drugo polovico mandata Kontič napoveduje zelo ambiciozne projekte, pri katerih računa na 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tako bi začeli revitalizacijo starega mestnega jedra, na velenjski plaži bi uredili prireditveni prostor in oder, v Stari vasi pa podjetniško-obrtno cono. Pri slednji želijo vzpostavitvi komunalno in prometno infrastrukturo za bodoče investitorje, ki že kažejo zanimanje za projekt.
Kontič pričakuje, da bo vlada do konca leta umestila v prostor hitro cesto Velenje-Šentrupert. “Odločitev vlade bo politične narave, z argumenti pa smo odločno podprli to traso hitre ceste, ki je tudi najhitreje izvedljiva”, meni velenjski župan. Glede očitkov Celjanov, da omenjena trasa hitre ceste ne povezuje Celja in Velenja, pa Kontič odgovarja, da je celjska občina s tremi avtocestnimi priključki zelo dobro poskrbela zase, medtem ko Velenje ima le en priključek v Arji vasi, ki pa je povsem neprimeren.