SD
  • Glavna stran
  • Volitve
    • Program
    • Ekipa
    • Matjaž
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Poslanska skupina SD: “Rebalans proračuna predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.”

6. marca 2019/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Državni zbor je sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2019, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Presežek je načrtovan v višini skoraj 200 milijonov evrov. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga rebalansa proračuna je na plenarni seji DZ predstavil poslanec Jani Prednik, ki je med drugim izpostavil, “da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega”. “Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,” je dejal Prednik in sporočil, da se poslancem SD zdi rebalans proračuna precej optimalen.

Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.

Celotno stališče Poslanske skupine SD do rebalansa proračuna, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik:

“Rebalans proračuna za leto 2019 pred nami je najpomembnejši dokument do sedaj te, še relativno nove vlade. Vsaka proračunska sprememba namreč v praksi pokaže, kako resno misli vlada izkoristiti priložnosti, da v nevarnih ožinah gospodarskih napovedi naredi nekaj dobrega za svoje sodržavljanke in sodržavljane. Sprejem rebalansa je politično vprašanje, pomembno za ljudi: naj se pri načrtovanju proračuna slepo sledi hladnim enačbam in negotovim napovedim ali pa naj se izkoristi manevrski prostor in izpolni obljube: ljudem naj se vrne vsaj del tistega, kar jim je bilo odvzeto za reševanje krize, ki je niso povzročili? 

Célo desetletje že trajata “slovenski izhod iz krize in strah pred njo”. V teh desetih letih že šesto leto zapored beležimo gospodarsko rast in dosegamo napovedi, ali pa jih celo presegamo. Od leta 2014 dalje gospodarsko rastemo, zadnja leta je naša rast med najvišjimi v Evropski uniji, lani je znašala 4,7%. Tretje zaporedno leto se povečuje proračunski presežek, kar je bilo še pred desetletjem nedosegljivo. Javni dolg se zmanjšuje in približuje zastavljenim 60%. Načrtovani prihodki v rebalansu so za 600 milijonov višji od načrtov izpred dobrih dveh let, ko je bil sprejet veljavni proračun za letošnje leto.

Vse to pomeni, da okrevanje že traja dlje kot recesija. Pred dvema letoma sprejeti proračun je lani predvideval ½ odstotne točke nižjo rast, kot je bila dosežena. V takih okoliščinah strah pred morebitnim upadom gospodarske rasti ne bi smel edina skrb, zaradi katere bi pozabili na bistvo: proračunska sredstva morajo biti v prvi vrsti v interesu ljudi, ki so zadnjih deset let s svojim odrekanjem krpali to našo proračunsko ladjo. Vsa njihova odrekanja v zadnjem desetletju se je utemeljevalo z obljubami, da jim bo vsaj del odvzetega nekoč – “ko bo bolje” – tudi vrnjen. Zdaj je priložnost, da se to izpolni. To bo tudi svojevrstno priznanje, da so imela vsa odrekanja zadnjega desetletja smisel; da nam gre zaradi vsega tega končno bolje.

Kaj reči o kritikah tega predloga? Pojavile so se jih različne vrste. Vse je treba jemati resno, a večino tudi resno zavrniti. Tistim, ki se bodo danes upirali povišanju izdatkov in bodo zahtevali še hitrejše zniževanje dolga, še višje presežke in še več zategovanja pasu moramo npr. ob tem predlogu rebalansa dokazati, da se kondicija javnih financ kljub vsem ukrepom izboljšuje! Predhodno načrtovani presežek se še povečuje!

Predlog rebalansa se drži smeri, ki smo jo morali sprejeti s fiskalnim pravilom, in hkrati prinaša več ljudem. Zato je po našem prepričanju predlog rebalansa odgovoren do javnih financ.

Tistim, ki bi želeli trenutno povečane davčne prihodke v celoti preliti v znižanje davkov, prispevkov in opuščanje sistemov solidarnosti, je treba sporočiti, da bilo zadnje desetletje in pol najlepši dokaz, da moramo sisteme socialne varnosti negovati in vanje vlagati, ne pa jih razgrajevati. Najboljši blažilec “nove krize”, s katero ti isti kritiki najbolj strašijo, je ravno država, ki je sposobna ukrepati.

Ocenjujemo, da so pripravljalci proračuna ravnali prav, da so povečali razpoložljivo porabo za praktično vse ključne politike, h katerim smo se zavezali tudi v koalicijskem sporazumu. Vlaganja v ljudi so potrebna tudi zato, da se oblikuje okolje, ki bo imelo vgrajeno blažilne sisteme za čas nižje rasti. Na povečane odhodke torej Socialni demokrati gledamo kot na investicijo v večjo socialno varnost ljudi. Ta rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.

S tem rebalansom se znova priznava veljavo podhranjenim področjem, ki so morala zaradi splošnega varčevanja capljati na mestu, njihov potencial pa je ostajal neizkoriščen. Govorimo o kulturi, o znanosti, izobraževanju in zdravstvu in drugih pomembnih področjih, ki dvigujejo kakovost življenja ljudi, nenazadnje pa lahko dodajo precejšen delež tudi k dodani vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. Dvig sredstev zanje NI razsipnost, je investicija v boljše življenje vseh. Bi si želeli, da bi lahko za ta področja namenili še več sredstev? Vsekakor, vendar pa smo dolžni upoštevati tveganja in opozorila, izrečena ob obravnavi tega proračuna.

Medijsko poročanje in dosedanja obravnava proračunskih sprememb pa sta pokazala na še eno pomembno plat odločanja o delitvi proračunskega denarja. Ne gre samo za vprašanje “koliko je dobilo katero ministrstvo?”, pomembno je tudi, kako učinkovito bodo porabljena dodeljena sredstva. Se bodo iskale sinergije, da se bodo ta sredstva povrnila v obliki rezultatov ali pa se bo zasledovalo zgolj porabo sredstev? To odgovornost prevzemajo posamezne ministrice in ministri, ki bodo morali upravičiti zaupanje, da bodo dodatna sredstva uporabili kar se da učinkovito.

Tu lahko izpostavimo pozitiven primer ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je znotraj dodeljenih sredstev uspelo poskrbeti za zgodovinsko visoka javna sredstva za znanost. Socialni demokrati pozivamo, da ta proaktivni pristop uberejo tudi drugi resorji. Podobno je tudi pri drugih proračunskih uporabnikih, ki bodo morali dodeljena sredstva ustrezno razporediti. Kot je pokazala obravnava na delovnih telesih: vsake potrebe ne moremo reševati s prerazporeditvami tukaj v Državnem zboru, odgovornost leži tudi na posameznih proračunskih uporabnikih.

Seveda je izvedba proračuna odvisna tudi od drugih načrtovanih ukrepov. Prepričani smo, da bo danes precej besed namenjenim  spremembam na davčnem področju, kot tudi večni razpravi o ustreznosti financiranja občin, ki opozarjajo, da kljub sklenjenemu dogovoru o višini povprečnine ne morejo pokriti vseh potreb. To zagotovo drži. Drži pa tudi, da se morajo odločitve sprejemati na vseh nivojih. Tudi manevrski prostor države ni velik in je stisnjen med visoke želje ter stroge fiskalne zahteve.

Toda ta rebalans dokazuje, da je na nivoju državnih financ skromen manevrski prostor mogoče izkoristiti. Če bodo tako ravnale tudi občine in drugi proračunski uporabniki, bodo cilji lahko doseženi. Prepričani smo, da lahko vsak ravna proaktivno in v tem duhu bodo mogoči tudi drugi dogovori, na primer o bolj pravičnem sistemu financiranja občin. Danes pa imamo pred seboj dober predlog rebalansa in čas je, da se dogovori realizirajo.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov zato podpiramo predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Ker menimo, da je v danih okoliščinah optimalno zasnovan, predlaganim amandmajem ne bomo dali podpore.”

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/03/Poslanci-SD-v-dvorani-DZ.jpg 1500 2000 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-03-06 23:37:012019-03-07 10:47:36Poslanska skupina SD: “Rebalans proračuna predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.”

Pobuda Ženskega foruma Socialnih demokratov za 8. marec kot državni praznik

6. marca 2019/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati že vrst let poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in enakosti med spoloma, zato se zavzemamo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so na novinarski konferenci izpostavili predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednik SD in poslanec Matjaž Nemec in članica Mladega foruma SD Neva Grašič.

“Še vedno so na škodo žensk precejšnje razlike v porazdelitvi skrbstvenega dela in gospodinjskih opravil, prav tako pa so v pomembno drugačnem položaju tudi pri moči odločanja,” je naštela Martina Vuk. Pravice, ki se zdijo samoumevne, se po njenih besedah vedno znova postavljajo pod vprašaj.

“Glede na to si želimo, da se simbolni dan, kot je 8. marec, ohrani tudi tako, da je uzakonjen kot državni praznik,” je povedala predsednica Ženskega foruma. Socialni demokrati zato želimo z našo pobudo sprožiti širšo iniciativo in k njej pozvati tudi civilnodružbene organizacije ter ženske organizacije znotraj različnih političnih strank. “V stranki bomo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje,” je napovedala Martina Vuk. Sčasoma se bo po njenih besedah pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.

“Želimo, da Slovenija še utrdi svoj položaj med vodilnimi v svetu na področju enakosti spolov in enaki obravnavi,” je izpostavil Matjaž Nemec. “Pogosto se nam zdi, da je civilna družba že dosegla določene civilizacijske norme, ki pa se iz dneva v dan izpodbijajo,” je povedal podpredsednik SD. “Civilno družbo zato pozivamo, da podprejo naše namere za ohranjanje in utrjevanje vrednot, da smo ljudje vsi enaki in moramo biti kot takšni tudi obravnavani,” je dodal Matjaž Nemec.

V stranki smo se lotili podpore pri pobudi z različnimi aktivnostmi in na različnih ravneh – na ravni stranke, vlade, DZ, županov iz vrst SD in mreže stranke. “Tako bodo 8. marca potekali posebni dogodki za krepitev vrednot, ki zagovarjajo enakost in enako obravnavo spolov,” je napovedal Matjaž Nemec in zagotovil podporo vodstva stranke pri pobudi Ženskega foruma.

“Tudi Mladi forum SD pobudo za praznik podpira,” je povedala Neva Grašič. “Boj za enakopravnost žensk še ni končan in treba ga je nadaljevati,” je pozvala predstavnica Mladega foruma. Pobuda za razglasitev 8. marca za državni praznik je po njenih besedah v okviru prizadevanj za tisto, za kar se borijo vsak dan, “to pa so dostojno bivanje, delovna mesta, enak dostop do izobraževanja, delovnih mest, enakega plačila, zdravja in osebne varnosti, ekonomske stabilnosti in zastopanosti na političnih mestih oz. na mestih odločanja,” je pojasnila Neva Grašič.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na FB strani SD na povezavi ->

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/03/NK-SD-o-dnevu-žensk-kot-državnem-prazniku.png 765 1206 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-03-06 14:48:132019-03-06 14:48:13Pobuda Ženskega foruma Socialnih demokratov za 8. marec kot državni praznik

Dr. Milan Brglez:
Refleksija Timmermansovega sporočila

5. marca 2019/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Frans Timmermans, vodilni kandidat evropskih socialdemokratov (PES) na majskih evropskih volitvah in prvi podpredsednik Evropske komisije, je 28. februarja 2019, med svojim obiskom v Sloveniji v okviru Mednarodnega foruma in Srebrne katedre Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je Evropska unija tudi projekt svobode za ljudi, ki je nastal, da se ne bi ponovili totalitarizmi 20. stoletja.

Kot takšna stoji in pade na tristranem stojalu. Slednjega sestavljajo trije podporni stebri, ki so medsebojno nujno povezani, omejeni in sopogojeni: vladavina prava, demokracija in varstvo temeljnih človekovih pravic. Nobenega izmed njih ni mogoče privilegirati, če nam gre res za svobodo ljudi, katerim mora Evropska unija bolje služiti (tako se začne tudi volilni manifest PES »Nova družbena pogodba za Evropo«).

To sporočilo nasprotuje tako tistim, ki bi radi po demokratični poti razrušili ali vsaj znova nacionalizirali Evropsko unijo na raven klasične medvladne organizacije, kot tudi tistim, ki bi radi še naprej podrejali ljudi (skupnemu) trgu z nadaljnjo socializacijo stroškov med vse ljudi in prisvajanjem koristi ali dobičkov le za peščico (kot v primeru reševanja bank leta 2008).

Nacionalizem in populizem prvih namreč danes izpostavlja in s tem zlorablja demokratično formo, da lahko nasprotuje vladavini prava in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Z poudarjanjem »mi prvi« namreč ne odpravlja le človekovih pravic, ki obstajajo zgolj, dokler pripadajo vsem ljudem, ampak tudi uničuje mednarodni in evropski pravni red, od obstoja katerega je odvisno tudi preživetje naše na samoodločbi utemeljena državnosti. Obenem s sovraštvom do drugih znotraj in izven nas, ki ga poganja vzbujanje strahu do drugačnih v pogojih brezperspektivnosti in s tem nezaupanja do obstoječega reda, omogoča ponoven razrast novodobnega fašizma.

Neoliberalizem drugih v primerjavi s tem izpostavlja predvsem pozitivističen vidik vladavine prava, ki v pravno ureditev prevaja obstoječa razmerja politične in ekonomske moči brez ali z onemogočanjem demokratičnega nadzora in spoštovanjem zgolj nekaterih človekovih pravic (ki, denimo, omogočajo njihovo širitev iz domene fizičnih tudi na pravne osebe). Na ta način se lahko mimo ali nad klasično delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vse bolj vzpenja še bančna in korporativna oblast. Ker njeno rast lahko poganja tudi uničevanje in kopičenje bogastva, ne pristaja niti na okoljske ali planetarne omejitve ter onemogoča trajnostni razvoj.

Zaradi vsega povedanega je Timmermansovo sporočilo in predavanje tudi pravšnji odgovor na dan pred njim objavljeno analizo prvaka SDS Janeza Janše »Slovenci in Evropa« (na njegovem Facebooku in v Demokraciji).

V njem poleg zanj gotovo travmatičnega ‘začetka relevantne evropske zgodovine’ v paktu Ribbentrop – Molotov (ali paktu Hitlerja in Stalina) izpostavlja dvojna merila, ki razdirajo Evropsko unijo. Po njegovem se je »/u/porabi dvojnih meril na osi veliki-majhni /…/ v zadnjem času pridružila še uporaba dvojnih meril na podlagi političnih delitev«.

Če lahko prvi vrsti dvojnih meril še prikimamo in jo najkrajše razložimo z neoliberalizmom (ki ga sam seveda noče videti), pa gre pri omenjanju druge vrste dvojnim meril pravzaprav za njegov poskus obrambe nacionalistične in/ali populistične – tudi neliberalne ali nesvobodne – demokracije (zlasti Madžarska in Poljska) na račun nespoštovanja vladavine prava in temeljnih človekovih pravic.

Če hočemo svobodno Evropsko unijo ljudi, moramo v nasprotju s takšno vizijo razgradnje Evrope vztrajati na Timmermansovi (ali socialdemokratski – PES, SD) nujni medsebojni povezanosti in neločljivosti vladavine prava, demokracije in varstva človekovih pravic.

Namesto relativiziranja in izenačevanja različnih totalitarizmov pa moramo državljanke in državljani Republike Slovenije in Evropske unije danes nedvomno vztrajati na pravi strani v idejni in materialni dediščini španske državljanske vojne.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/03/sd_image_milan_brglez_20190417.jpg 800 1500 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-03-05 09:57:462019-04-16 20:29:12Dr. Milan Brglez:
Refleksija Timmermansovega sporočila

Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji

28. februarja 2019/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Na obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.

Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.

Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.

Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.

Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja

Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.

V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.

Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.

Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.

Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.

Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.

“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.

“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.

Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.

Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.

“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.

Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.

Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji -> 

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/03/Timmermans-med-kolesarjenjem.jpg 1632 2000 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-28 23:03:472019-03-04 09:43:44Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji

Evropski Socialni demokrati smo na Kongresu PES v Madridu sprejeli volilni program

23. februarja 2019/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Delegacija Socialnih demokratov, v kateri sta poleg evropske poslanke in nosilke liste SD za evropske volitve Tanje Fajon tudi kandidata na evropski listi, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in članica Mladega foruma SD Neva Grašič, je na Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Madridu aktivno sodelovala v pripravah in sprejemu volilnega Manifesta evropskih socialdemokratov.

V socialdemokratskem programu s sedmimi ključnimi področji med drugim obljubljamo, da bomo v ospredje postavili boj proti podnebnim spremembam, da bomo bolje upravljali migracije, presegli neenakosti, se borili za davčno pravičnost in zagotovili varnost za vse. Manifest, imenovan Nova socialna pogodba za Evropo, so potrdili delegati iz strank članic PES, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

“Tako sem ponosen, da gremo v to volilno kampanjo s takšnim programom – naše gibanje je ponosno, optimistično in željno narediti napredno spremembo. Tukaj danes v Madridu in po Evropi čutim optimizem – prihaja pomlad,” je povedal vodilni kandidat PES na volitvah v Evropski parlament Frans Timmermans.

“Majske volitve v Evropske parlament ne bodo običajne. Prilagoditi se moramo spreminjajočemu se svetu. To bodo volitve za boljšo, drugačno Evropo. Socialni demokrati hočemo Evropo, ki bo napredna, solidarna in pravična. To zmoremo. Imamo znanje in ljudi. Potrebujemo novo socialno zavezo z našimi državljani. Dolžni smo zmanjšati neenakost in ustaviti kopičenje bogastva, zlasti v rokah peščice privilegiranih,” je ob robu Kongresa PES v Madridu izpostavila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon.

“S Fransom Timmermansom, vodilnim kandidatom PES za novega predsednika Evropske komisije, zavzetim borcem za pravično in socialno Evropo, in novo socialno pogodbo za Evropo, smo pripravljeni, da dobimo Evropo nazaj, jo obranimo pred nevarnimi nacionalističnimi in skrajno desnimi silami in vrnemo ljudem. Revščina, ki se pojavlja zlasti med starejšimi v Sloveniji, je moralno in ekonomsko neupravičena. Gradili bomo na Sloveniji in Evropi, ki bo solidarna za večino in ne le za peščico,” je povedal Aleksander Jevšek.

Po besedah Neve Grašič pa je ključno, da bodo mladi v Evropi imeli boljše pogoje za življenje. “Izobraževanje je pravica, ki mora biti dostopna vsem. Kot tudi dostop do zdravstvenega in otroškega varstva, stanovanja in prehrane. Evropski socialisti in socialni demokrati smo uvedli Jamstvo za mlade, ki kaže izjemne rezultate. Nameniti moramo še več financiranja in krepiti program Erasmus +, saj morajo imeti vsi mladi Evropejci možnost, da oblikujejo svojo prihodnost,” je še poudarila Neva Grašič.

Delegacija Socialnih demokratov je imela ob robu Kongresa PES v Madridu tudi vrsto bilateralnih srečanj z vodstvi sestrskih socialdemokratskih strank, na katerih so v ospredju zlasti priprave na evropske volitve in velik mednarodni dogodek “Hočemo Evropo” – drugačno, napredno, solidarno in pravično, ki ga bo organizirala skupina S&D v četrtek, 28. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Gost dogodka S&D v Sloveniji bo Frans Timmermans, ki se bo srečal tudi s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, v programu njegovega obiska pa bo med drugim tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov in mladimi, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/Frans-Timmermans.jpg 1111 1667 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-23 17:04:122019-02-23 17:04:12Evropski Socialni demokrati smo na Kongresu PES v Madridu sprejeli volilni program

Komentar Tanje Fajon: Hočemo Evropo!

23. februarja 2019/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Socialisti in Demokrati Evrope smo ta vikend zbrani v Madridu. Potem, ko smo na decembrskem Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Lizboni izbrali Fransa Timmermansa za svojega vodilnega kandidata za predsednika Evropske komisije in v osmih temeljnih resolucijah opredelili vsebino svojega prihodnjega dela, bomo danes »spitzen« kandidata tudi uradno potrdili ter s sprejetim manifestom stopili na zmagovito pot proti evropskim volitvam.

Te bodo v mnogih pogledih pomembnejše ali celo drugačne od prejšnjih. Pri tem ne mislim na postopke, marveč predvsem na vsebine, od katerih bo bolj kot v preteklosti odvisen končni rezultat oziroma sestava prihodnjega Evropskega parlamenta.

V zadnjih mesecih sama – podobno kot moji kolegi po Evropi – nenehno opozarjam na razrast poveličevanja narodne pripadnosti, povezane z zapiranjem meja, na porast nacionalistične retorike, vrnitev k zaničevanju drugačnih in drugače mislečih, na širjenje vulgarnega, nasilnega in sovražnega govora ter populistično prikrojenih in zlaganih informacij, kar vse vodi k razkroju osnovne vrednote Evrope: povezanosti, ki temelji na multikulturnosti.

Opozarjam pa tudi, da so letošnje evropske volitve priložnost, da tem vsebinam nestrpnosti in sovraštva preprečimo razcvet, da njihovim nosilcem, večinoma s strani skrajne desnice, dokažemo, da Evropa ni (več) njihov prostor. Tega ne moremo storiti molče, za to moramo zastaviti svoj glas. In zato je pomembno, da meseca maja volimo!

V prihodnjih tednih, ko bodo stranke začele predstavljati svoje kandidate za evropske poslance in se bo začela volilna tekma, bomo vsi skupaj deležni veliko velikih besed, bolj ali manj racionalnih ciljev, bolj ali manj smiselnih in uresničljivih obljub. Vse stranke pa bodo predvsem obljubljale boljše življenje in večje blagostanje v Evropi. Ne glede na to, kako utrujajoča znajo biti taka predvolilna soočenja, ostaja naloga volivcev, da znamo razbrati, po kakšni poti bo to blagostanje doseženo in komu bo namenjeno.

Pot Socialnih demokratov je jasna in temelji na dejstvu, da smo vsi ljudje enakopravni. Zato nam ni vseeno, ali bo Evropa kontinent, na katerem bosta vladali socialna pravičnost in zaščita ranljivih skupin prebivalcev, vsem dostopno zdravstvo in šolstvo, spoštovanje vsakega človeka ne glede na vero, videz, spol, pravična davčna politika … ali pa nam bo zavladalo oderuštvo, požrešnost, kratkoročno zadovoljevanje parcialnih interesov in štetje dobička, kjer bo viden in upoštevan samo tisti, ki bo bogat. Razbrati moramo, kdo nam ponuja »napredek« na račun zatiranja šibkejših, kdo hujska k preganjanju manjšin, kdo bi ženske spet postavil za štedilnik.

Ne državljanska dolžnost, temveč privilegij je, da na volitvah izberemo prihodnost, ki bo po naši meri in merilih. Socialni demokrati imamo naša trdna merila, po katerih s spoštovanjem preteklosti oblikujemo ukrepe v sedanjosti, da bi oblikovali prihodnost: za vsakega, ne zgolj za peščico. 

Slovenski kandidati Socialnih demokratov za evropske poslance smo znane, imamo izkušnje na različnih področjih in delimo enake vrednote. In kar je zelo pomembno, smo zapriseženi ideji skupne, odprte in povezane in močne Evrope. Ni nepomebno dejstvo, da smo Socialni demokrati kot prva predstavili svojo listo in s tem potrdili, da nas ne odlikujejo zgolj jasno začrtan program in cilji, ki smo jim tradicionalno zvesti, marveč da delujemo v duhu, v kakršnem želimo videti Evropo prihodnosti: močno, napredno, združeno, složno in solidarno.

Zato moramo na evropskih volitvah 26. maja zakričati z glasom, ki nas bo ponesel v Evropo. »Hočemo Evropo!« ni jokava zahteva razvajenih, ki čakajo, da zanje delajo drugi. »Hočemo Evropo« je jasno izražena volja vsakega od nas, ki bo na volitvah z izbiro socialnih demokratov podpisal pogodbo za drugačno, napredno, solidarno, pravično prihodnost. V drugačni, napredni, solidarni in pravični Evropi.

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednikca SD/S&D ter nosilka kandidatne liste SD za volitve v Evropski parlament

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/Tanja-Fajon-EU-poslanka.jpg 1219 2034 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-23 09:27:512019-02-23 09:27:51Komentar Tanje Fajon: Hočemo Evropo!

Pridi na festival socialne demokracije v Ljubljani

21. februarja 2019/in EU, Novice /by Denis Sarkić

V četrtek, 28. februarja 2019, se bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odvil festival socialne demokracije ”Evropa skupaj – Hočemo Evropo”, ki bo izveden v sklopu projekta ”Skupaj – Nova smer Evrope”, ki ga organizira politična skupina S&D v Evropskem parlamentu. Projekt, ki je obiskal že številne evropske prestolnice, se izvaja s ciljem pogovora z državljankami in državljani o evropski prihodnosti, s tem pa spodbujati razprave o aktualnih temah temah, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje v evropski skupnosti.

Razprave o prihodnosti Evropske unije bodo popestrili nastopi stand-up komikov ter glasbeni gostje, Rock Partyzani, HeaveniX in TABU-jevci.

Program:

  • 15.00: Pričetek festivala socialne demokracije (Park Zvezda in Kongresni trg)
  • 15.00 – 17. 00: Pogovori o prihodnost evropske kohezijske politike, pravičnost v mednarodnih odnosih, vladavina prava, človekove pravice in varnost
  • 17.00– 17.40: Pogovor z mladimi o prihodnosti Evropske unije
  • 17.45 – 19.00: Razprava z naslovom “HOČEMO EVROPO!”
  • 19.00 – 19.15: Nagovor Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika Evropske komisije in vodilnega kandidata za predsednika Evropske komisije iz vrst S&D skupine
  • 19.15: Koncert – Rock partyzani, HeaveniX, Tabu

Pridružite se številnim zabavnim aktivnostim ter razpravi s tem pa nam pomagajte oblikovati našo vizijo prihodnosti Evrope.

Spremljaj več o festivalu na Facebook strani dogodka.

 

 

 

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/SD-EU2019-Hocemo-Evropo-FB-Cover-vsi-1.png 312 820 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-21 18:19:312019-02-27 15:37:10Pridi na festival socialne demokracije v Ljubljani

Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra

20. februarja 2019/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

Socialni demokrati za novega ministra za kulturo predlagamo mag. Zorana Pozniča, aktualnega direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Predlog kandidature smo danes že posredovali predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu. Verjamemo, da je kandidat za ministra Zoran Poznič dober izbor in bo kulturnemu resorju dal nov zagon, ki ga ta potrebuje. Ob tem tudi že najavljamo, da bomo za državno sekretarko na kulturnem resorju predlagali dr. Tanjo Kerševan Smokvina, pogovori s kandidati za drugo sekretarsko mesto pa še potekajo in bodo zaključeni do imenovanja novega ministra.

Vodstvo Socialnih demokratov je takoj po odstopu kulturnega ministra zelo intenzivno vodilo pogovore z več kandidatkami in kandidati za novega ministra. Za SD je kultura izjemno pomembna, zato smo se odločali med osebami, ki imajo dobre strokovne reference na področjih svojega dosedanjega delovanja, izkušnje iz vodenja, nekateri tudi politične izkušnje, predvsem pa, da zelo dobro razumejo pomen kulture v družbi.

Socialni demokrati iskreno želimo, da bi nova vodstvena ekipa lahko čim hitreje začela z delom na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili zastavljeni dobri projekti in ob tem tudi zagotovljena sredstva v proračunu že v času ministra Dejana Prešička. Socialni demokrati menimo, da je Ministrstvo za kulturo prepomemben resor, da bi projekti zastali, zato želimo, da bodo zastavljene zadeve čim prej stekle naprej, v korist kulture in kulturnikov.

Mag. Zoran Poznič je rojen leta 1959 v Trbovljah. Po zaključeni Osnovi šoli v Trbovljah je zaključil Srednjo šolo tiska in papirja (1979) in Srednjo šolo za logistiko (2003). Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo, leta 2010 je na tej isti akademiji magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo nosi naslov »Socialna struktura videa«. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij, ipd.

Od leta 2008 je direktor Delavskega doma Trbovlje, od leta 2017 pa podpredsednik Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 2006 je imel več mednarodnih in nacionalnih razstav. Za svoje delo je leta 2012 prejel Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje, leta 2016 in 2017 Srebrni znak za inovacije, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, leta 2018 pa nagrado Slovenske turistične organizacije za svoje delo Virtualni poligon Luknja v prihodnost.

Dr. Tanja Kerševan Smokvina je rojena leta 1973 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani srednji šoli NSC Nova Gorica (danes Gimnazija Nova Gorica) se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, na kateri je leta 1998 diplomirala z diplomskim delom z naslovom Koncentracija medijskega lastništva: primer slovenskih komercialnih televizij. Leta 2007 je na Fakulteti za družbene vede magistrirala, leta 2014 pa doktorirala z doktorsko disertacijo Diskurzi medijske politike Evropske unije: primer direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Med študijem je kot novinarka sodelovala pri časopisni hiši Delo, leta 1998 se je zaposlila na Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije. Leta 2001 je postala vodja monitoringa na AKOS-u. Zadnjih pet let zaposlitve na AKOS-u pa je bila svetovalka direktorja AKOS. To funkcijo je opravljala do leta 2016, ko se je odločila, da »odide na svoje«. Postala je samostojna raziskovalka in mednarodna svetovalka s področja medijev in medijske regulacije. Od leta 2016 kot gostujoča predavateljica predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, od leta 2018 pa je pridružena partnerica Mednarodne svetovalne družbe Wagner-Hatfield.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/Dejan-Židan-in-Zoran-Poznič.jpg 1771 2977 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-20 16:37:112019-03-06 11:27:53Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra

Evtanazija po mnenju udeležencev posveta Foruma starejših SD ne sme biti politična tema

20. februarja 2019/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

“Umiranje je sestavni del našega življenja, skrb svojcev in skupnosti pa je, da je dostojanstveno. Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji, je odprto vprašanje,” je na posvetu o evtanaziji v organizaciji Foruma starejših SD dejal njegov predsednik mag. Franc Hočevar. Udeleženci posveta, ki je potekal v Ljubljani, so med drugim poudarili, da evtanazija ne bi smela biti politično vprašanje. V svetu je sedem držav – Belgija, Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nizozemska, Švica in ZDA (v sedmih zveznih državah), ki so evtanazijo ali pomoč pri samomoru legalizirale. Komisija RS za medicinsko etiko ima o tem jasno stališče, ki ga je na posvetu predstavil njegov predsednik in nekdanji minister za zdravje dr. Božidar Voljč.

Komisija po navedbah Voljča ne podpira evtanazije, ker človeških stisk ne moremo reševati tako, da tiste, ki so se v njih znašli, usmrtimo. “To je proti vsem pravilom in vrednotam civilizirane družbe,” je poudaril Voljč in dodal, da zdravnik v prvi vrsti skrbi, da ostane bolnik živ. Zato povsod, kjer evtanazijo izvajajo, naletijo na moralne in etične pomisleke, pokazale pa so se tudi zlorabe. Kot primer je navedel Nizozemsko, kjer vsak dan evtanazirajo že 16 ljudi. Veliko evtanazij je tam celo brez soglasja bolnika, v omenjenih državah pa nasploh iz leta v leto evtanazirajo več in več ljudi.

Voljč je opozoril, da evtanazije ne podpira niti odbor za pravna in etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Poleg zakonodaje to prepoveduje tudi Kodeks zdravniške etike. Razlogi za nasprotovanje komisije in stroke evtanaziji so po besedah Voljča v tem, da je varovanje človeškega življenja s stališča zdravnika največja vrednota. Ne le Hipokratova prisega, tudi Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja, je dejal in opozoril na pomen učinkovite paliativne oskrbe. “Dokler nimamo razvitega tega področja, kot bi bilo treba, je o evtanaziji težko govoriti. Ta ob dobrem sistemu paliative sploh ni potrebna,” je zatrdil Voljč. Zaveda se, da so v Sloveniji ljudje, ki evtanazijo zagovarjajo in tisti, ki so proti njej. “In to velja tudi za oba politična pola, desnico in levico,” je dejal Voljč, ki je izrazil bojazen, da bo odločanje za ali proti evtanaziji postala “politična tema”.

“Razprava o smrti oziroma evtanaziji ne sme nikoli biti politično vprašanje. Tu gre za vprašanje, ali je to človekova pravica pravica ali pa tržno blago,” je prepričan tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki se je na kratko udeležil današnjega posveta. Tudi za vodjo Poslanske skupine SD Matjaža Hana je ta tema “absolutno nepolitična” in zelo težka. Nekdanja poslanka SD Breda Pečan je spomnila na zgodovinarja Janka Pleterskega, ko mu je življenje pri 95 letih postalo neznosno breme in je poslance pozval, naj ljudem omogočijo odločanje o koncu svojega življenja. “Če bi bila dementna, bi si želela evatanazijo,” je dejala Pečanova na posvetu.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/Posvet-Foruma-starejših-o-evtanaziji-1.jpeg 1291 2000 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-20 09:21:392021-03-04 11:01:08Evtanazija po mnenju udeležencev posveta Foruma starejših SD ne sme biti politična tema

Kandidatna lista Socialnih demokratov za evropske volitve 2019

18. februarja 2019/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Socialni demokrati smo v Ljubljani, na Predsedstvu stranke, potrdili listo kandidatk in kandidatov za letošnje volitve v Evropski parlament. Kandidatno listo bo sicer dokončno potrdila volilna konvencija stranke, ki bo sredi marca. Naši kandidatke in kandidati za evropske poslanke in poslance, nosilka liste Tanja Fajon, Matjaž Nemec, Dominika Švarc Pipan, Milan Brglez, Neva Grašič, Franc Hočevar, Ljubica Jelušič in Aleksander Jevšek, se zavzemajo za drugačno, napredno, solidarno in pravično Evropsko unijo. Z našo vizijo Evropske unije želimo ustvariti takšno Evropo, ki bo temeljila na enakopravnosti, solidarnosti, svobodi mišljenja, odgovornosti, pravičnosti in vladavini prava, trajnostnem razvoju ter varnosti. To bo naša Evropa, Evropa za vse ljudi in ne le za izbrance.

Kot je na predstavitvi kandidatk in kandidatov izpostavil predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, “si bomo mi, evropski Socialni demokrati, še naprej močno prizadevali za evropsko povezovanje, solidarnost in sodelovanje med narodi na stari celini”.

Evropsko povezovanje in sodelovanje je zgodovinski in strateški projekt, utemeljen na spoštovanju različnosti, človekovih pravicah in demokratičnosti odločanja. In prav ta projekt je ustvaril Evropo brez meja, z neslutenimi možnostmi za razvoj in ustvarjalnost. A gospodarska kriza, ki jo je leta 2008 povzročil nebrzdani kapital, je povzročila odmik od tega strateškega projekta. Namesto spoštovanja in sodelovanja se je začelo razdvajanje in vzpon nacionalizmov, šovinizmov in fašizmov vseh vrst in oblik.

Tako smo danes vse pogosteje priča postavljanju ovir in zidov med narode in ljudi, odkrito se napadajo pravice žensk in ranljivih skupin. Prišli smo v čas, ko uničevanja Evropske unije ne moremo in ne smemo zgolj opazovati, ampak moramo odločno odgovoriti: “Hočemo Evropo.” Socialdemokratsko. Evropo, ki bo drugačna od te, ki jo ponujajo Orban, Salvini in Tajani. Hočemo Evropo, ki bo solidarna, pravična in napredna.

Evropska ljudska stranka, ki je Evropsko unijo vodila do sedaj, je pokazala, da njih ne zanimajo blaginja posameznikov in zaščita ranljivih skupin, ampak želijo le zaščititi kapital in bogatenje peščice. Mi, Socialni demokrati, to zavračamo. Naša Evropa bo Evropa za vse.

Lista kandidatk in kandidatov SD za volitve v Evropski parlament:

  1. Tanja Fajon, mag.

Rojena sem leta 1971 v Ljubljani, sem univerzitetna diplomirana novinarka z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike (CERIS-Centre Européen de Recherches Internationales et Stratégiques, Brussels) in zaključnim podiplomskim študijem MBA (IEDC-poslovna šola, Bled).

Za svoja prizadevanja na poti Bosni in Hercegovine v EU sem prejela dva naziva častni doktorat: častni doktorat znanost Univerze v Bihaču (1.julij 2019) in častni doktorat Ameriške Univerze v Sarajevu (14.12.2010)

Kot novinarka sem delala na radijski postaji Radio Glas Ljubljane med letoma 1991 in 1995 ter na RTV Slovenija med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 do 2009 kot dopisnica iz Bruslja.

Leta 2009 sem bila prvič izvoljena na listi Socialnih demokratov v Evropski parlament, leta 2014 pa ponovno izvoljena v Evropski parlament kot edina poslanka stranke SD. V Evropskem parlamentu v mandatu 2014-2019 delujem tudi kot podpredsednica skupine Socialistov in demokratov (S&D), sem govorka za migracije in boj proti ekstremizmu, sem članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter Odbora za zunanje zadeve (AFET).

Trenutno sem poročevalka EP za reformo migracijske in azilne politike in Schengenskega območja. Aktivna sem na področju Zahodnega Balkana kot poročevalka za odpravo vizumov za vse države nekdanje Jugoslavije in poročevalka S&D o Srbiji in članica delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino in Kosovom (DSEE).

Bruseljski časopis Politico me je dvakrat uvrstil na lestvico 40 najbolj vplivnih evropskih poslancev, drugič v letu 2017, tokrat na 36 mesto (od 751). Kot edina od slovenskih poslancev sem to mesto pridobila predvsem zaradi svoje prepoznavnosti pri vodenju reforme azilne politike in aktivne vpetosti v proces približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji.

Sem podpredsednica stranke Socialnih demokratov in mednarodna sekretarka stranke SD. Vodim tudi strateški svet SD Ljubljana.

Sem tudi članica Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi (BKB) ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. V prostem času se aktivno ukvarjam s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Poleg slovenščine govorim tudi angleški, nemški, francoski in hrvaški jezik.

 

  1. Matjaž Nemec, mag.

Rodil sem se leta 1980 v Šempetru pri Gorici v umetniški družini, ki mi je v zibelko položila ljubezen do umetnosti, narave, športa, ljudi in okolja, v katerem sem rastel in živim. V otroštvu sem vzljubil nogomet, spoznal vrednote timskega dela, tovarištva, nesebičnega sodelovanja in stremljenja k skupnemu cilju. S šestindvajsetimi leti sem kot svetnik svoje občine vstopil v politiko z namenom, da po svojih najboljših močeh sodelujem pri odločitvah, ki bodo krajem in ljudem prinesle napredek, razvoj in bogatitev na vseh področjih, ki jih naša skupnost potrebuje.

S tem namenom sem se tudi pridružil Socialnim demokratom, ki svoje delovanje v dobro vsem vodijo v strpnem in premišljenem dialogu ter odprtostjo, ki združuje in vključuje. Ta odločitev me je tudi spodbudila k svoji osebni rasti, učenju, iskanju znanja ter pridobitvi tudi formalne izobrazbe: po opravljeni maturi sem diplomiral na IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana (2013) in na isti šoli prejel naziv magister mednarodnega poslovanja in trajnostnega razvoja (2017).

 

  1. dr. Dominika Švarc Pipan

Rojena sem leta 1978 v Slovenj Gradcu, po rodu Korošica, prihajam iz Dravograda. Gimnazijo sem zaključila na Ravnah na Koroškem leta 1997. Sem strokovnjakinja mednarodnega javnega prava in politologije, specializirana na področjih mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic, mednarodnega kazenskega prava, protiterorizma, sodnih postopkov za reševanje meddržavnih sporov ter gospodarskih in investicijskih arbitraž.

Diplomirala sem na ljubljanski Pravni fakulteti junija 2003, leta 2005 magistrirala iz mednarodnega prava na London School of Economics, leta 2006 pa zaključila magistrski študij politologije na FDV v Ljubljani z neposrednim prehodom na doktorski študij. Leta 2011 sem doktorirala na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo mednarodnega prava vojaških intervencij.

Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za pravosodje leta 2018 sem kot svetovalka sodelovala s slovenskimi in tujimi vladami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami ter korporacijami na področjih mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic, mednarodnega kazenskega prava, boja proti terorizmu, sodnega reševanja mednarodnih sporov, gospodarskih in investicijskih arbitraž ter regulacije na področju »blockchain tehnologij«.

Med leti 2004-2016 sem živela in delovala v tujini, kjer sem svojo profesionalno pot začela na akademskem področju. Kot raziskovalka in predavateljica sem sodelovala z univerzami v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Španiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Švedski in na Nizozemskem. Med leti 2010-2016 sem bila zaposlena na Meddržavnem sodišču v Haagu ter na tožilstvu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mehanizma OZN za mednarodna kazenska sodišča v Haagu. Od leta 2007 sem tudi gostujoča predavateljica NATO-vega Centra odličnosti za boj proti terorizmu v Ankari, od leta 2017 pa nerezidenčna višja znanstvena sodelavka Inštituta za varnostne in razvojne politike v Stockholmu.

Med leti 2009-2011 sem bila slovenska predstavnica v Odboru za nedržavne akterje svetovnega Združenja za mednarodno pravo med leti 2006-2010 pa članica izvršnega odbora Evropskega združenja za mirovne študije.

  1. dr. Milan Brglez

Rojen sem leta 1967 v Celju. Osnovno šolo sem zaključil v Zrečah in se nato vpisal na Srednjo družboslovno šolo v Celju (danes Kajuhova gimnazija), nato pa na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (danes Fakulteta za družbene vede). Leta 1992 sem diplomiral iz politologije – smer mednarodni odnosi, leta 1996 na Pravni fakulteti v Ljubljani magistriral iz mednarodnega prava, leta 2006 pa na Fakulteti za družbene vede doktoriral iz mednarodnih odnosov.

Od leta 1992 do 2014 sem bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede, kjer sem od leta 2006 do vstopa v politiko vodil Katedro za mednarodne odnose. Leta  2014 sem bil izvoljen za poslanca in istega leta za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. V mandatu 204-2018 sem vodil Ustavno komisijo DZ in bil član Odbora za zunanjo politiko.

Leta 2018 sem bil ponovno izvoljen za poslanca Državnega zbora. Kot poslanec  poslanske skupine Socialnih demokratov sem član Odbora za zunanjo politiko DZ in Odbora za Evropske zadeve ter član v Odboru za izobraževanje, znanost in šport in predsednik Skupine prijateljstva DZ z Ljudsko Republike Kitajsko. Poleg dela na področju človekovih pravic in humanitarnosti sem znan predvsem po zagovarjanju človekovega dostojanstva, družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter skladnosti zunanje politike z Ustavo in mednarodnim pravom.

Do političnega delovanja sem bil podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Sem predsednik Akademskega društva za družbeno odgovornost, v preteklosti pa sem bil v vodstvu Društvu za Združene narode za Slovenijo ter predsednik Slovenskega politološkega društva in član Slovenske sekcije združenja mednarodnih pravnikov. Drugače sem strasten bralec strokovne literature, kar dober šahist in rad hodim v gore.

 

  1. Neva Grašič

Rojena sem leta 1987 v Celju, kjer sem hodila na Gimnazijo Celje-Center.  Živim v Laškem. Diplomantka evropskih študij, bodoča magistra mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Bila sem podpredsednica Mladih evropskih socialistov (YES) v letih 2015-2017, aktivistka Mladega foruma SD, v času študija v vodstvu Laškega akademskega kluba, svetnica Zveze ŠKIS. Ustanovna članica Kluba evropskih študentov, s katerim smo leta 2009 izvajali nacionalno terensko kampanjo za volitve v Evropski parlament, delo pa nadaljevali z večletnim projektom Informacijske pisarne EP za Slovenijo – Res dijaška EU, simulacije Evropskega parlamenta za dijake.

Leta 2011 in 2012 sem opravljala delo asistentke generalnega sekretarja Stranke evropskih socialistov (PES) v Bruslju, zadolžena za PES kampanjo Jamstvo za mlade in reformni proces evropskih političnih strank. Trenutno sem delam kot svetovalka predsednika Državnega zbora, zadolžena za mednarodne zadeve. Pred tem sem bila zaposlena v kabinetu ministrice na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter kot višja svetovalka za socialno politiko na Uradu predsednika Republike Slovenije.

 

  1. mag. Franc Hočevar

Rojen sem se leta 1946 na Gornjih Jesenicah, osnovno šolo sem obiskoval v Mokronogu. Na Zobotehnični šoli v Ljubljani sem maturiral leta 1965. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani sem diplomiral leta 1968 in leta 1974 na Visoki defektološki šoli v Zagrebu. Leta 1992 sem opravil specializacijo iz managmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter leta 1996 tudi magistriral.

Vse svoje življenje sem deloval na področju zdravstva. Dvajset let sem bil direktor Inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani, nekaj časa tudi generalni direktor Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana. Bil sem svetovalec predsednikov republike, Milana Kučana in dr. Danila Türka, za področja zdravstva, humanitarne dejavnosti in socialnih zadev. Kot prostovoljec sem bil aktiven v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, aktivno sem sodeloval v projektu »Z glavo na zabavo«, v prostovoljnem gasilskem društvu Veliki Cernik, v invalidskem športu in pri mnogih projektih rehabilitacije žrtev vojn na Balkanu.

Veliko se ukvarjam tudi s pacientovimi pravicami, zlasti uroloških bolnikov in položaju starejše populacije, sem namreč tudi predsednik Foruma starejših Socialnih demokratov. Moja stremljenja so v smeri, da omogočimo vsem čim bolj dostojanstveno in brezskrbno starost. Napisal sem več kot 170 strokovnih člankov, priročnikov, monografij, recenzij in sodeloval pri različnih raziskavah s področja zdravstva in sociale.

Bil sem tudi habilitiran višji predavatelj za predmet managment v zdravstvu na Fakulteti za zdravstvo v Mariboru in na Višji šoli za socialne delavce za predmet Socialna patologija v Ljubljani. Humanitarno sodelujem v mnogih organizacijah civilne družbe. Redno se udeležujem rekreativnih pohodov v slovenske gore, večkrat sem se udeležil pohodov v Himalaji, prav tako pa se skoraj vsako leto odpravim v Afriko, kjer rad spoznavam življenje domačinov in njihove kulture.

  1. dr. Ljubica Jelušič

Rojena sem leta 1960, prihajam s Krasa. Po končani gimnaziji v Sežani sem študirala na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (danes Fakulteta za družbene vede), kjer sem leta 1985 diplomirala na dveh smereh, in sicer na obramboslovju ter na mednarodnih odnosih. Zaposlila sem se na FDV kot mlada raziskovalka in asistentka, magistrirala sem leta 1988 ter doktorirala leta 1992. V letih 1994 in 1995 sem bila na postdoktorskem usposabljanju  iz vojaške sociologije na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju.  Zaposlena sem na FDV kot profesorica za področja polemologije, sociologije in politologije vojske, mirovnih operacij, varnosti v Jugovzhodni Evropi, oboroženih sil in družbe, kar so tudi moja raziskovalna področja.

Predavala sem tudi na Univerzi v Zagrebu. Delovala sem v različnih mednarodnih strokovnih združenjih (ISA, ISA RC 01, Ergomas). Od ustanovitve dalje sem članica Mednarodnega svetovalnega odbora ženevskega centra DCAF. V vladi premierja Boruta Pahorja sem bila obrambna ministrica. V letih 2013 in 2014 sem delovala kot poslanka Socialnih demokratov v Državnem zboru. Od leta 2014 dalje sem podžupanja občine Sežana. Aktivno sodelujem v več veteranskih in domoljubnih organizacijah (ZZB NOB, ZVVS, ZSČ, TIGR) in sem podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

 

  1. dr. Aleksander Jevšek

Rojen sem v delavski družini leta 1961 v Slovenj Gradcu, svojo mladost pa sem preživljal na Ravnah na Koroškem. Že kot otrok sem spoznaval kako trd je kruh ravenskih železarjev. Srednjo policijsko šolo v Tacnu pri Ljubljani sem končal z odličnim uspehom in tudi zaradi tega dobil priložnost, da svojo poklicno pot pričnem kot kriminalist za umore na policijski upravi v Ljubljani.

Že v času šolanja v srednji šoli za policiste sem spoznal svojo sporogo iz Prekmurja. Po sedmih letih življenja in dela v Ljubljani sva se z ženo preselila v Mursko Soboto, kjer z družino živim od leta 1986. Pnosen sem, da sem imel priložnost sodelovati v osamosvojitveni vojni za našo Slovenijo in naše Prekmurje. Za udeležbo v osamosvojitveni vojni sem bil odlikovan z srebrnim znakom zaslug za varnost in z medaljo za hrabro dejanje.

Po končanem magisteriju na Pravni fakulteti v Ljubljani sem v aprilu 2014 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja kriminalistike in pridobil naziv doktorja znanosti. Kot direktor slovenske kriminalistične policije sem bil v letih od 2007 do 2011 član  »management boarda Europola in slovenski predstavnik pri Interpolu. Od 2012 do 2014 sem kot »long term expert« sodeloval v projektu evropske komisije »law enforcement support« v Bosni in Hercegovini. Od 2014 sem župan Mestne občine Murska Sobota in član slovenske delegacije pri Odboru regij v Bruslju.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/02/Kandidatna-lista-SD-za-EU-volitve-2019.jpg 2144 2679 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-02-18 17:00:012019-02-19 14:55:42Kandidatna lista Socialnih demokratov za evropske volitve 2019
Page 204 of 303«‹202203204205206›»
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Pod krinko interventnega zakona se ne smejo sprejemati trajne sistemske spremembe5. maja 2026 - 14:47
  • Meira Hot: Nedopustno odlašanje pri dostopu do zdravila za otroke z redko boleznijo23. aprila 2026 - 13:39
  • Katič: Za večjo zaščito žrtev in učinkovitejši pregon22. aprila 2026 - 15:27
  • Poslansko skupino Socialnih demokratov bo vodila mag. Meira Hot, njen namestnik bo Luka Goršek16. aprila 2026 - 11:50
  • Socialni demokrati ostajamo ključna sila na levem političnem prostoru, v pogajanja vstopamo odgovorno in z jasnimi cilji3. aprila 2026 - 14:08
  • Ob obletnici Buče: Tanja Fajon v Kijevu poudarila podporo pravičnemu miru in pomoči na terenu1. aprila 2026 - 12:11
  • Socialni demokrati: z zaupanjem volivcev v novo parlamentarno obdobje25. marca 2026 - 17:13
  • Matjaž Han ob zaključku kampanje: Močna SD je pogoj za stabilno levosredinsko vlado20. marca 2026 - 14:06

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Volitve

  • Program
  • Ekipa
  • Matjaž

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Oglaševanje

Čas shranjevanja piškotka
12 Mesecev

Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom
iPROM d.o.o.

Domena
iprom.net

Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov
iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo