Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je danes ministru za finance zastavil poslansko vprašanje o zaostrovanju pogojev za kreditiranje prebivalstva, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom letos. Han ministra vprašuje, kakšne bodo posledice tega ukrepa za ljudi, saj je Banka Slovenije z novimi ukrepi bankam naložila omejitev ročnosti potrošniških kreditov na 7 let ter zmanjšanje najvišje dovoljene mesečne obremenitve kreditojemalcev, ne le glede na njihove mesečne dohodke, temveč celo glede na število otrok.
Pri tem je Matjaž Han v imenu poslanske skupine SD poudaril, da se zaveda škodljivih posledic, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, pri tem pa je spomnin na zadnjo globalno finančno krizo, ko so finančne ustanove s špekulativnim vezanjem izvedenih finančnih instrumentov skoraj dotolkle svetovno gospodarstvo, standard prebivalstva razvitega sveta pa za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Han: “Toda krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila! So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja,” je v poslanskem vprašanju poudaril Han.
Tudi v Evropi in v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku kreditojemalce aktivno vzpodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države davkoplačevalci, ki se jim danes omejuje dostop do običajnih kreditov.
Kljub temu, da se zaveda pomena neodvisnosti centralne banke, je Matjaž Han ministra za finance spomnil na odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato mu je predlagal, da od Banke Slovenije pridobi pojasila za sprejete ukrepe, pa tudi, da na seji sveta Banke Slovenije, predlaga pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.
S potrošniškimi krediti mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Pri tem nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. To dokazuje tudi zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018, ki navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.
Han je ministra za financa tako vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe tega ukrepa na prebivalce, katerih letni dohodki so manjši od dveh povprečnih plač, pa tudi, kako bo pomagal staršem (zaradi dodatnega znižanja možne kreditne obremenitve na račun števila otrok) ter upokojencem z nizkimi dohodki, ki jim bo dostop do kreditov na popolnoma onemogočen. Hana zanima, kako resna so po oceni ministra tveganja za stabilnost bančnega sistema zaradi trenutne dostopnosti potrošniških posojil in kaj bo storil za zajezitev strme rasti cen nepremičnin, ki po poročilu centralne banke že predstavlja tveganje za stabilnost bančnega sistema in poganja potrebe po visokih nepremičninskih kreditih.
Matjaž Han je v vprašanju opozoril tudi na možnost, da bo zaostritev kreditnih pogojev povečala posojilno aktivnost na sekundarnih in nereguliranih trgih, pri tem pa je ministra za finance vprašal, kako bo to preprečeval in kakšne ukrepe načrtuje za pomoč potrošnikom, ki zaradi osebne stiske ne bodo imeli drugih možnosti, kot da se zadolžijo pri tovrstnih ponudnikih s pogosto oderuškimi obrestmi.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_image_posojila_han.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-29 16:39:462019-10-29 16:41:52Han s poslanskim vprašanjem opozoril na zaostrovanje pogojev potrošniških posojil
Predsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.
Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.
V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni,
razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno,
socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,«
je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na
prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno
takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih
virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.
Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe,
da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi,
poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih
potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov,
želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in
učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi
interesnimi združenji.«
V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma
starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni
oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni
živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na
dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več
starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov
cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni
državljani.
Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.
Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.
Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Forum-starejših-SD-predsedstvo-naslovna.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-29 11:22:052019-10-29 11:42:22Franc Hočevar: Še naprej želimo biti starejši aktivni državljani
Socialni demokrati nasprotujemo ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, saj tudi danes učinkovito uresničuje svojo osnovno funkcijo: spodbuja prejemnike k aktivnosti in vključevanju v sfero dela.
Slovenski sistem socialnih transferjev je izjemno kompleksen. Povezuje vse transferje, katerih upravičenost je odvisna od dohodkov in premoženja posameznikov oziroma njihovih družin. Pred letom 2012 so posamezni zakoni različno opredeljevali, kateri dohodek se upošteva pri določanju upravičenosti do posameznega transferja, različno so bili določeni in upoštevani tudi družinski člani. Tako so na upravičenost in višino denarno-socialne pomoči vplivali tudi drugi elementi, na primer varstveni dodatek. Država si je takrat postavila več ciljev sprememb socialne politike: poenotenje socialnih transferjev, odvisnih od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičencev, preprečiti kopičenje socialnih transferjev z oblikovanjem vrstnega reda socialnih transferjev in vpeljava spodbud za prehod prejemnikov socialnih transferjev v sfero dela.
Žal se namreč povsod po Evropi ugotavlja, da postajajo sistemi socialnih pomoči “pasti” oziroma “zanke” revščine, zato poskušajo države z različnimi ukrepi spodbujati prehod prejemnikov na trg dela oziroma druge oblike aktivnosti. Ob tem vpeljujejo raznovrstne recepte, ki so različna mešanica spodbud in prisile oziroma “korenčka in palice”. Bolj kot je sistem liberalen, več je »palice« in manj »korenčka«, o čemer govori že dolga zgodovina sistemov socialnih pomoči.
V Sloveniji je bil tako leta 2012 v okviru obsežnih sprememb sistema socialnovarstvenih prejemkov vpeljan dodatek za delovno aktivnost v obliki ponderja 0,26 glede na znesek minimalnega dohodka. Njegova osnovna funkcija je bila spodbuda prejemnikov socialne pomoči za vključitev v sfero dela. Zakaj? Ker se je ugotavljalo, da posameznik, ki prejema denarno-socialno pomoč (DSP) in je ob tem tudi upravičen do različnih oprostitev plačil (ima na primer pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), kar ne deluje spodbudno za prehod v zaposlitev, ki je velikokrat začasne narave in z nižjim plačilom. Da sistemu dodamo “korenček”, je bil vpeljan dodatek za delovno aktivnosti, katerega osnovni cilj je bilo izboljšanje materialnega položaja za aktivne prejemnike denarno socialnih pomoči. Želeli smo namreč spodbuditi prehode v sfero dela s tem, da posameznika motiviramo z denarno spodbudo. Ne glede na to, da je bil leta 2012 minimalni dohodek 230 evrov in dodatek približno 60 evrov, je bila njegova funkcija predvsem, da posameznik sprejme delo, tudi s skrajšanim delovnim časom, in za to prejme spodbudo.
Leta 2014 je bilo na predlog prostovoljskih organizacij in sindikatov uvedena tudi možnost prejemanja nižjega dodatka za delovno aktivnost ob vključitvi v prostovoljsko delo. Vse to po načelu, da je vsaka aktivnost boljša kot pasivnost. Danes je teh prejemnikov dodatka za delovno aktivnost okoli 10.000 med skoraj 90.000 prejemniki denarne socialne pomoči. Od teh 10.000 prejemnikov dodatka, jih približno 6.000 dela oziroma je zaposlenih. Težko rečemo torej, da dodatek za delovno aktivnost ne opravlja svoje vloge.
V koalicijskem sporazumu se je koalicija zavezala, da bo dvignila dodatek za delovno aktivnost. Vlada zdaj dela nasprotno: dodatek za delovno aktivnost želi liberalna večina v vladi ukiniti.
Ob trenutnih razpravah o ukinitvi dodatka bi se bilo verjetno pravilneje vprašati, ali je višina dodatka primerna in ali bi ga bilo smiselno časovno omejiti? Smiselno bi bilo vpeljati predlagane dopolnitve s strani prostovoljskih organizacij, s katerimi bi omejili morebitne zlorabe, pa tudi, kako vpeljane programe socialne aktivacije (katerih osnovni namen je prejemnike denarnih socialnih pomoči približati trgu dela) narediti učinkovitejše z vidika vključevanja najranljivejših in kako doseči, da bodo vključeni prejemniki tudi vztrajali v programu do njegovega konca.
Sam sistem kljub številnim kritikom že sedaj vključuje tudi številne spodbude za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Tako mora na primer biti za delo zmožen prejemnik registriran na Zavodu RS za zaposlovanje in mora izkazovati skozi svoje vedenje pripravljenost za zaposlitev. V kolikor v 12 mesecih prejme denarno socialno pomoč več kot 9-krat, mora sprejeti vsako ponujeno zaposlitev. Naš sistem ima vgrajenih torej veliko elementov nadzora in preprečevanja zlorab. Nekateri bi jih poimenovali kot »paternalistične« ostanke nadzora države nad posamezniki, drugi kot nujni element zagotovitve pravičnosti v sistemu vertikalne redistribucije. Ne glede na vse, vprašati se moramo, ali se tovrstne oblike nadzora in preprečevanja zlorab izvajajo oziroma v kolikšni meri deluje sistem implementacije zakonskih določb v praksi.
Vsak družbeni čas zahteva svoje rešitve. Delovanje sistema socialnih pomoči v času krize ali gospodarske rasti je drugačno, a vseeno se v različnih obdobjih ne rušijo dobro delujoče rešitve. V kolikor je problem višina, jo je moč spremeniti, vsekakor pa je nekorektno zavajanje s strani ministrstva o osnovni ideji vpeljanega dodatka za delovno aktivnost. Najlažje rešitve ponavadi niso tiste, ki dajejo na dolgi rok tudi največje učinke.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_image_dda.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-28 10:21:222019-10-28 10:22:48Dejstva o dodatku za delovno aktivnost
Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča
treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih
besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju
okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.
Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na
prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD
načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s
kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske
demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in
prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah
Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o
partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge
organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne
demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno
razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre
družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred
novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v
Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Debata-Maribor-naslovna.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-26 10:14:082019-10-29 13:41:40Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD
S tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.
»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.
Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.
Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.
»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.
Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/konoplja.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-26 09:30:512019-10-26 09:33:04Poziv Bojane Muršič za čimprejšnjo zakonsko ureditev gojenja konoplje v medicinske namene
Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«
Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«
Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):
Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.
Dovolite
da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po
dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da
nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin,
tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre
za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in
desne. Temveč veliko bolj resne stvari.
In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.
Ker
močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko
naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno
zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot,
že mimo.
Ko
vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in
poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva
pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili
zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih,
travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob
vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni
nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.
Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.
A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.
Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.
Spoštovani.
Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih
popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po
urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe
pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In
resnično upam, da letos temu ne bo tako.
Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.
Po
javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije
trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene
dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni
v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.
Agencija
je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja
prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj
občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da
zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša.
Prav tako menim, da ob tem ne gre za ignoranco
ali zlonamernost kogarkoli.
Gre
za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez
ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj
hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj
narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša
neko zadovoljstvo.
Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.
V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše, iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.
Ocena
Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih
izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj
potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to
pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.
Nadalje
se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma
skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili
uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.
Nadalje
menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi
ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko
pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih
omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem
trgu. Vseh teh vprašanj predlagana novela
žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih
praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.
Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.
Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?
Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.
Hvala
za pozornost.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/07/sd_image_meira_hot_20190710.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-24 13:57:572019-10-26 09:32:06Meira Hot: Niti minuta navdušenja ne more in ne sme odtehtati tveganja ene same poškodbe
Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih.
Poslanec Knežak je ob
tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za
okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji
zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na
zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v
Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil
odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je
večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne
embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo
odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni
uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč.
Zaradi vse večje
problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž
Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju
dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za
prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del
osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže,
ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne
embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz
komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo
embalažo redno po objavljenih deležih?”
Poslanec Matjaž Nemec
je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki
problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se
količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč
kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih
povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je
spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim
sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli,
za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da
se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v
Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.
Ministra za okolje in
prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje
tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo
Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih
sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo
predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse
naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”
Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/SD-WebHeader-Manj-prižganih-sveč-23.10.2019.png8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-23 14:56:542019-11-02 22:27:45Z zmanjšanjem uporabe sveč prispevamo k zmanjšanju odpadkov
Tretji teden v mesecu oktobru je prinesel intenzivno razpravo o stanju na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – žal, kot je to v navadi v Sloveniji, zaradi laži, ki je bila sprožena v javni diskusiji, in sicer, da je ministrstvo za delo porabilo za študije in razne analize kar 74 milijonov evrov. Seveda nič o tega ni res.
Kot socialdemokratska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sem že takoj ob nastopu mandata vlade, marca leta 2013, skupaj z izjemno ekipo pristopila k pripravi izhodišč za nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki jih je takratna vlada Alenke Bratušek tudi soglasno potrdila v mesecu septembru. Ta izhodišča so vsebovala oris stanja z vsemi problemi, oceno potreb po dolgotrajni oskrbi, cilje nove ureditve, predlog temeljnih rešitev, področje financiranja, pravice iz sistema, postopke uveljavljanja pravic, določen je bi ZZZS kot nosilec javnega zavarovanja in sprejeta je bila tudi predvidena časovnica – zakon naj bi se začel izvajati 1.1.2016. In kaj se je zgodilo – padec takratne vlade in nova pogajanja o ureditvi področja, z novo vlado.
Žal, kljub mnogo boljši finančni situaciji, nikoli ni bilo dovolj politične volje za sprejem novega zakona. Vladajoča stranka Mira Cerarja se je sredi mandata celo odločila, da se pristojnost za dolgotrajno oskrbo iz ministrstva za delo prenese na ministrstvo za zdravje. Žal je zakonski predlog v javnosti naletel na silovit odpor in do konca mandata ni bil realiziran.
Socialni demokrati smo ves čas aktivni in odgovorni zagovorniki vzpostavitve integriranega javnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem prebivalkam in prebivalcem v naši domovini zagotavljal storitve za kakovostno in dostojno starost.
Dejstvo je, da imamo danes razdrobljen sistem, kjer je institucionalno varstvo še najbolje razvito, medtem ko nam najbolj umanjkajo različne podporne storitve za zagotavljanje dostojnega življenja doma in v skupnosti. In prav razvoju teh storitev so bila namenjena ta »problematizirana« evropska sredstva.
V zahtevnih pogajanjih z Evropsko komisijo smo v Partnerskem sporazumu za obdobje 2014-2020 dogovorili sredstva za razvoj storitev in programov za kakovostno življenje v skupnosti in projekte za podporo bivanja v skupnosti. V ta namen smo zagotovili 74 milijonov evrov, od tega jih je več kot 20 milijonov v pristojnosti ministrstva za zdravje.
In kateri so torej ti projekti, za katere je MDDSZ pridobilo evropska sredstva:
– Razvoj pilotnih projektov IKT (882.000 EUR)
– Razvoj skupnostnih programov in storitev (6.867.600 EUR)
– Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb (100.000 EUR)
– Modernizacija mreže obstoječih domov za starejše v centre za nudenje skupnostnih storitev (16.500.000 EUR)
– Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja (27.500.000 EUR)
Prvi projekt je namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo.
Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov).
S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.
Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu, izvajala pa ga je državna inštitucija, in sicer Inštitut RS za socialno varnost.
Pri vsem tem pa je potrebno izpostaviti, da evropska sredstva, razen za študijo v višini nekaj manj kot 70.000 evrov, sploh še niso bila porabljena. Torej, v zadnjih tednih lansirana krilatica o škandalozni porabi 74,5 milijonov evrov sredstev za študije je navadna debela laž.
Poleg te laži je potrebno omeniti tudi drugo, v teh dneh velikokrat izrečeno neresnico, in sicer, da bi s temi sredstvi lahko gradili domove za starejše. Žal glede na pravila EU, sprejete uredbe to ni mogoče. Verjemite, če bi to bilo mogoče, bi to zagotovo storili.
Vsekakor sem si kot ministrica želela denar za gradnjo javnih domov za starejše – a žal za to nikoli ni bilo posluha. V kolikor se še spomnite smo v vladi vsako leto bili bitko za zagotovitev nujnih sredstev za pokritje zakonskih pravic in sprostitev omejitev po ZUJF-u.
Vesela sem, da smo uspeli pomagati Domu upokojencev Tabor Ljubljana, ki gradi nov sodoben Dom upokojencev na Regentovi v Ljubljani (enota Roza kocka), kjer bo mesto za 70 starostnikov, od tega 40 oseb z demenco. Pomagali smo tudi Domu starejših Rakičan, da lahko v enoti Bakovci razvija sodoben koncept dnevnega centra. Sofinancirali smo Dnevne centre aktivnosti v okviru socialnovarstvenih programov, program “Starejši za starejše” – vsekakor bi si želeli storiti še več, a to, da nismo storili nič, je še ena debela laž.
Ne pozabimo, ravno na pobudo Socialnih demokratov smo v prejšnjem vladnem mandatu uvedli minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki danes znaša 530 evrov. Vzpostavili smo tudi 15 večgeneracijskih centrov po Sloveniji. Sprejeta je bila tudi celovita “Strategija dolgožive družbe”. Ker nismo dobili denarja za izgradnjo domov za starejše smo objavili Razpis za podelitev koncesij – razpis je bil leta 2017, v letu 2018 pa je bilo zagotovljenih dodatnih okoli 200 mest in naslednje leto jih bo še okoli 700.
V minulem tednu so nekateri zopet vztrajno z lažmi blatili naše delo v vladi. Kot nekdanja pristojna ministrica in kot socialdemokratka vam zagotavljam, da če bi bilo odvisno samo od nas, bi danes že imeli vzpostavljen solidarnosten sistem dolgotrajne oskrbe. In zato ne pozabimo na te naše zaveze, ko se bomo naslednjič odločali, kateri politični opciji zaupati glas na volitvah.
Dr. Anja Kopač, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Anja-Kopač-komentar.jpg8001500Denis Sarkićhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngDenis Sarkić2019-10-19 11:04:452019-10-23 20:31:59Dr. Anja Kopač: Ves čas za integrirani javni sistem dolgotrajne oskrbe
V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot.
Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.
“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot.
Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD.
Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”.
“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše.
“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.
Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot.
“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.
V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.
Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.
Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Meira-Hot-poslanka-SD.jpg8001500Denis Sarkićhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngDenis Sarkić2019-10-15 16:08:432019-10-15 16:08:47Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših
“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.
Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.
Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.
Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”
Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Google Analytics
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Piškotki drugih storitev
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Nastavitve Google Maps:
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Oglaševanje
Čas shranjevanja piškotka 12 Mesecev
Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom iPROM d.o.o.
Domena iprom.net
Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.
Spoštovanje zasebnosti
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Han s poslanskim vprašanjem opozoril na zaostrovanje pogojev potrošniških posojil
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mfVodja poslanske skupine SD Matjaž Han je danes ministru za finance zastavil poslansko vprašanje o zaostrovanju pogojev za kreditiranje prebivalstva, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom letos. Han ministra vprašuje, kakšne bodo posledice tega ukrepa za ljudi, saj je Banka Slovenije z novimi ukrepi bankam naložila omejitev ročnosti potrošniških kreditov na 7 let ter zmanjšanje najvišje dovoljene mesečne obremenitve kreditojemalcev, ne le glede na njihove mesečne dohodke, temveč celo glede na število otrok.
Pri tem je Matjaž Han v imenu poslanske skupine SD poudaril, da se zaveda škodljivih posledic, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, pri tem pa je spomnin na zadnjo globalno finančno krizo, ko so finančne ustanove s špekulativnim vezanjem izvedenih finančnih instrumentov skoraj dotolkle svetovno gospodarstvo, standard prebivalstva razvitega sveta pa za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Han: “Toda krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila! So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja,” je v poslanskem vprašanju poudaril Han.
Tudi v Evropi in v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku kreditojemalce aktivno vzpodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države davkoplačevalci, ki se jim danes omejuje dostop do običajnih kreditov.
Kljub temu, da se zaveda pomena neodvisnosti centralne banke, je Matjaž Han ministra za finance spomnil na odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato mu je predlagal, da od Banke Slovenije pridobi pojasila za sprejete ukrepe, pa tudi, da na seji sveta Banke Slovenije, predlaga pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.
S potrošniškimi krediti mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Pri tem nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. To dokazuje tudi zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018, ki navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.
Han je ministra za financa tako vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe tega ukrepa na prebivalce, katerih letni dohodki so manjši od dveh povprečnih plač, pa tudi, kako bo pomagal staršem (zaradi dodatnega znižanja možne kreditne obremenitve na račun števila otrok) ter upokojencem z nizkimi dohodki, ki jim bo dostop do kreditov na popolnoma onemogočen. Hana zanima, kako resna so po oceni ministra tveganja za stabilnost bančnega sistema zaradi trenutne dostopnosti potrošniških posojil in kaj bo storil za zajezitev strme rasti cen nepremičnin, ki po poročilu centralne banke že predstavlja tveganje za stabilnost bančnega sistema in poganja potrebe po visokih nepremičninskih kreditih.
Matjaž Han je v vprašanju opozoril tudi na možnost, da bo zaostritev kreditnih pogojev povečala posojilno aktivnost na sekundarnih in nereguliranih trgih, pri tem pa je ministra za finance vprašal, kako bo to preprečeval in kakšne ukrepe načrtuje za pomoč potrošnikom, ki zaradi osebne stiske ne bodo imeli drugih možnosti, kot da se zadolžijo pri tovrstnih ponudnikih s pogosto oderuškimi obrestmi.
Franc Hočevar: Še naprej želimo biti starejši aktivni državljani
/in Aktualno, Novice, Stranka /by mdPredsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.
Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.
V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni, razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno, socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,« je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.
Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov, želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi interesnimi združenji.«
V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni državljani.
Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.
Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.
Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.
Dejstva o dodatku za delovno aktivnost
/in Aktualno, Novice, Vlada /by mfSocialni demokrati nasprotujemo ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, saj tudi danes učinkovito uresničuje svojo osnovno funkcijo: spodbuja prejemnike k aktivnosti in vključevanju v sfero dela.
Slovenski sistem socialnih transferjev je izjemno kompleksen. Povezuje vse transferje, katerih upravičenost je odvisna od dohodkov in premoženja posameznikov oziroma njihovih družin. Pred letom 2012 so posamezni zakoni različno opredeljevali, kateri dohodek se upošteva pri določanju upravičenosti do posameznega transferja, različno so bili določeni in upoštevani tudi družinski člani. Tako so na upravičenost in višino denarno-socialne pomoči vplivali tudi drugi elementi, na primer varstveni dodatek. Država si je takrat postavila več ciljev sprememb socialne politike: poenotenje socialnih transferjev, odvisnih od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičencev, preprečiti kopičenje socialnih transferjev z oblikovanjem vrstnega reda socialnih transferjev in vpeljava spodbud za prehod prejemnikov socialnih transferjev v sfero dela.
Žal se namreč povsod po Evropi ugotavlja, da postajajo sistemi socialnih pomoči “pasti” oziroma “zanke” revščine, zato poskušajo države z različnimi ukrepi spodbujati prehod prejemnikov na trg dela oziroma druge oblike aktivnosti. Ob tem vpeljujejo raznovrstne recepte, ki so različna mešanica spodbud in prisile oziroma “korenčka in palice”. Bolj kot je sistem liberalen, več je »palice« in manj »korenčka«, o čemer govori že dolga zgodovina sistemov socialnih pomoči.
V Sloveniji je bil tako leta 2012 v okviru obsežnih sprememb sistema socialnovarstvenih prejemkov vpeljan dodatek za delovno aktivnost v obliki ponderja 0,26 glede na znesek minimalnega dohodka. Njegova osnovna funkcija je bila spodbuda prejemnikov socialne pomoči za vključitev v sfero dela. Zakaj? Ker se je ugotavljalo, da posameznik, ki prejema denarno-socialno pomoč (DSP) in je ob tem tudi upravičen do različnih oprostitev plačil (ima na primer pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), kar ne deluje spodbudno za prehod v zaposlitev, ki je velikokrat začasne narave in z nižjim plačilom. Da sistemu dodamo “korenček”, je bil vpeljan dodatek za delovno aktivnosti, katerega osnovni cilj je bilo izboljšanje materialnega položaja za aktivne prejemnike denarno socialnih pomoči. Želeli smo namreč spodbuditi prehode v sfero dela s tem, da posameznika motiviramo z denarno spodbudo. Ne glede na to, da je bil leta 2012 minimalni dohodek 230 evrov in dodatek približno 60 evrov, je bila njegova funkcija predvsem, da posameznik sprejme delo, tudi s skrajšanim delovnim časom, in za to prejme spodbudo.
Leta 2014 je bilo na predlog prostovoljskih organizacij in sindikatov uvedena tudi možnost prejemanja nižjega dodatka za delovno aktivnost ob vključitvi v prostovoljsko delo. Vse to po načelu, da je vsaka aktivnost boljša kot pasivnost. Danes je teh prejemnikov dodatka za delovno aktivnost okoli 10.000 med skoraj 90.000 prejemniki denarne socialne pomoči. Od teh 10.000 prejemnikov dodatka, jih približno 6.000 dela oziroma je zaposlenih. Težko rečemo torej, da dodatek za delovno aktivnost ne opravlja svoje vloge.
Ob trenutnih razpravah o ukinitvi dodatka bi se bilo verjetno pravilneje vprašati, ali je višina dodatka primerna in ali bi ga bilo smiselno časovno omejiti? Smiselno bi bilo vpeljati predlagane dopolnitve s strani prostovoljskih organizacij, s katerimi bi omejili morebitne zlorabe, pa tudi, kako vpeljane programe socialne aktivacije (katerih osnovni namen je prejemnike denarnih socialnih pomoči približati trgu dela) narediti učinkovitejše z vidika vključevanja najranljivejših in kako doseči, da bodo vključeni prejemniki tudi vztrajali v programu do njegovega konca.
Sam sistem kljub številnim kritikom že sedaj vključuje tudi številne spodbude za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Tako mora na primer biti za delo zmožen prejemnik registriran na Zavodu RS za zaposlovanje in mora izkazovati skozi svoje vedenje pripravljenost za zaposlitev. V kolikor v 12 mesecih prejme denarno socialno pomoč več kot 9-krat, mora sprejeti vsako ponujeno zaposlitev. Naš sistem ima vgrajenih torej veliko elementov nadzora in preprečevanja zlorab. Nekateri bi jih poimenovali kot »paternalistične« ostanke nadzora države nad posamezniki, drugi kot nujni element zagotovitve pravičnosti v sistemu vertikalne redistribucije. Ne glede na vse, vprašati se moramo, ali se tovrstne oblike nadzora in preprečevanja zlorab izvajajo oziroma v kolikšni meri deluje sistem implementacije zakonskih določb v praksi.
Vsak družbeni čas zahteva svoje rešitve. Delovanje sistema socialnih pomoči v času krize ali gospodarske rasti je drugačno, a vseeno se v različnih obdobjih ne rušijo dobro delujoče rešitve. V kolikor je problem višina, jo je moč spremeniti, vsekakor pa je nekorektno zavajanje s strani ministrstva o osnovni ideji vpeljanega dodatka za delovno aktivnost. Najlažje rešitve ponavadi niso tiste, ki dajejo na dolgi rok tudi največje učinke.
Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD
/in 12. Kongres SD, Aktualno, Novice, Stranka /by mdNa mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.
Poziv Bojane Muršič za čimprejšnjo zakonsko ureditev gojenja konoplje v medicinske namene
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mdS tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.
»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.
Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.
Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.
»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.
Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.
Meira Hot: Niti minuta navdušenja ne more in ne sme odtehtati tveganja ene same poškodbe
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mdPoslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«
Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«
Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):
Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.
Dovolite da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in desne. Temveč veliko bolj resne stvari.
In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.
Ker močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot, že mimo.
Ko vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih, travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.
Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.
A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.
Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.
Spoštovani. Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In resnično upam, da letos temu ne bo tako.
Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.
Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.
Agencija je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša. Prav tako menim, da ob tem ne gre za ignoranco ali zlonamernost kogarkoli.
Gre za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša neko zadovoljstvo.
Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.
V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše, iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.
Ocena Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.
Nadalje se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.
Nadalje menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem trgu. Vseh teh vprašanj predlagana novela žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.
Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.
Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?
Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.
Hvala za pozornost.
Z zmanjšanjem uporabe sveč prispevamo k zmanjšanju odpadkov
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina, Stranka /by mdPoslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih.
Poslanec Knežak je ob tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč.
Zaradi vse večje problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže, ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo embalažo redno po objavljenih deležih?”
Poslanec Matjaž Nemec je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli, za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.
Ministra za okolje in prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”
Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.
Dr. Anja Kopač: Ves čas za integrirani javni sistem dolgotrajne oskrbe
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićTretji teden v mesecu oktobru je prinesel intenzivno razpravo o stanju na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – žal, kot je to v navadi v Sloveniji, zaradi laži, ki je bila sprožena v javni diskusiji, in sicer, da je ministrstvo za delo porabilo za študije in razne analize kar 74 milijonov evrov. Seveda nič o tega ni res.
Kot socialdemokratska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sem že takoj ob nastopu mandata vlade, marca leta 2013, skupaj z izjemno ekipo pristopila k pripravi izhodišč za nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki jih je takratna vlada Alenke Bratušek tudi soglasno potrdila v mesecu septembru. Ta izhodišča so vsebovala oris stanja z vsemi problemi, oceno potreb po dolgotrajni oskrbi, cilje nove ureditve, predlog temeljnih rešitev, področje financiranja, pravice iz sistema, postopke uveljavljanja pravic, določen je bi ZZZS kot nosilec javnega zavarovanja in sprejeta je bila tudi predvidena časovnica – zakon naj bi se začel izvajati 1.1.2016. In kaj se je zgodilo – padec takratne vlade in nova pogajanja o ureditvi področja, z novo vlado.
Žal, kljub mnogo boljši finančni situaciji, nikoli ni bilo dovolj politične volje za sprejem novega zakona. Vladajoča stranka Mira Cerarja se je sredi mandata celo odločila, da se pristojnost za dolgotrajno oskrbo iz ministrstva za delo prenese na ministrstvo za zdravje. Žal je zakonski predlog v javnosti naletel na silovit odpor in do konca mandata ni bil realiziran.
Socialni demokrati smo ves čas aktivni in odgovorni zagovorniki vzpostavitve integriranega javnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem prebivalkam in prebivalcem v naši domovini zagotavljal storitve za kakovostno in dostojno starost.
Dejstvo je, da imamo danes razdrobljen sistem, kjer je institucionalno varstvo še najbolje razvito, medtem ko nam najbolj umanjkajo različne podporne storitve za zagotavljanje dostojnega življenja doma in v skupnosti. In prav razvoju teh storitev so bila namenjena ta »problematizirana« evropska sredstva.
V zahtevnih pogajanjih z Evropsko komisijo smo v Partnerskem sporazumu za obdobje 2014-2020 dogovorili sredstva za razvoj storitev in programov za kakovostno življenje v skupnosti in projekte za podporo bivanja v skupnosti. V ta namen smo zagotovili 74 milijonov evrov, od tega jih je več kot 20 milijonov v pristojnosti ministrstva za zdravje.
In kateri so torej ti projekti, za katere je MDDSZ pridobilo evropska sredstva:
– Razvoj pilotnih projektov IKT (882.000 EUR)
– Razvoj skupnostnih programov in storitev (6.867.600 EUR)
– Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb (100.000 EUR)
– Modernizacija mreže obstoječih domov za starejše v centre za nudenje skupnostnih storitev (16.500.000 EUR)
– Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja (27.500.000 EUR)
Prvi projekt je namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo.
Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov).
S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.
Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu, izvajala pa ga je državna inštitucija, in sicer Inštitut RS za socialno varnost.
Pri vsem tem pa je potrebno izpostaviti, da evropska sredstva, razen za študijo v višini nekaj manj kot 70.000 evrov, sploh še niso bila porabljena. Torej, v zadnjih tednih lansirana krilatica o škandalozni porabi 74,5 milijonov evrov sredstev za študije je navadna debela laž.
Poleg te laži je potrebno omeniti tudi drugo, v teh dneh velikokrat izrečeno neresnico, in sicer, da bi s temi sredstvi lahko gradili domove za starejše. Žal glede na pravila EU, sprejete uredbe to ni mogoče. Verjemite, če bi to bilo mogoče, bi to zagotovo storili.
Vsekakor sem si kot ministrica želela denar za gradnjo javnih domov za starejše – a žal za to nikoli ni bilo posluha. V kolikor se še spomnite smo v vladi vsako leto bili bitko za zagotovitev nujnih sredstev za pokritje zakonskih pravic in sprostitev omejitev po ZUJF-u.
Vesela sem, da smo uspeli pomagati Domu upokojencev Tabor Ljubljana, ki gradi nov sodoben Dom upokojencev na Regentovi v Ljubljani (enota Roza kocka), kjer bo mesto za 70 starostnikov, od tega 40 oseb z demenco. Pomagali smo tudi Domu starejših Rakičan, da lahko v enoti Bakovci razvija sodoben koncept dnevnega centra. Sofinancirali smo Dnevne centre aktivnosti v okviru socialnovarstvenih programov, program “Starejši za starejše” – vsekakor bi si želeli storiti še več, a to, da nismo storili nič, je še ena debela laž.
Ne pozabimo, ravno na pobudo Socialnih demokratov smo v prejšnjem vladnem mandatu uvedli minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki danes znaša 530 evrov. Vzpostavili smo tudi 15 večgeneracijskih centrov po Sloveniji. Sprejeta je bila tudi celovita “Strategija dolgožive družbe”. Ker nismo dobili denarja za izgradnjo domov za starejše smo objavili Razpis za podelitev koncesij – razpis je bil leta 2017, v letu 2018 pa je bilo zagotovljenih dodatnih okoli 200 mest in naslednje leto jih bo še okoli 700.
V minulem tednu so nekateri zopet vztrajno z lažmi blatili naše delo v vladi. Kot nekdanja pristojna ministrica in kot socialdemokratka vam zagotavljam, da če bi bilo odvisno samo od nas, bi danes že imeli vzpostavljen solidarnosten sistem dolgotrajne oskrbe. In zato ne pozabimo na te naše zaveze, ko se bomo naslednjič odločali, kateri politični opciji zaupati glas na volitvah.
Dr. Anja Kopač, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićV Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot.
Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.
“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot.
Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD.
Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”.
“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše.
“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.
Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot.
“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.
V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.
Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.
Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.
Matjaž Nemec: Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji
/in Aktualno, EU, Novice /by mf“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.
Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.
Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.
Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”
Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”