V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.
Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.
Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.
Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.
V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Tribuna-v-Kranju.jpg8001500Denis Sarkićhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngDenis Sarkić2019-10-07 23:22:162019-10-29 13:41:49Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo
V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije.V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.
Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.
V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil dr. Jernej Pikalo.
»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.
Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/SD-Pikalo-zasedanje-Japonska-7.10.2019-2.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-07 18:54:562019-10-09 17:16:07Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora
Živimo v času tranzicije vrednot, poslovnih modelov in vzorcev upravljanja družb, ki jo spodbujajo tehnološke in geopolitične spremembe nepredstavljivih razsežnosti. Kakšne morajo biti zato usmeritve Slovenije v svetu?
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_markomakovec_20191004.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-04 19:44:252019-10-04 21:34:21Marko Makovec: Zreti v svet pomeni zreti v prihodnost
Minister za kulturo Zoran Poznič se je danes pri predsedniku vlade udeležil sestanka z vodstvom Radiotelevizije Slovenija in predstavil stališča o financiranju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo je namreč mnenja, da zvišanje RTV prispevka ne predstavlja pravega odgovora na nakopičene težave, ampak je treba zanje poiskati celovitejše rešitve tudi z novim zakonom o največjem javnem medijskem servisu v državi.
Predstavniki vlade so generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu tudi povedali, da država ne more zagotoviti pričakovanih 8 milijonov evrov v obliki interventnih sredstev iz državnega proračuna. Stroški RTV Slovenija se povečujejo neodvisno od razpoložljivih sredstev, zato je treba razdelati ustrezno obliko financiranja, ki bo RTV Slovenija kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotovila dolgoročno stabilnost in razvoj.
Minister za kulturo Zoran Poznič je na sestanku poudaril, da je v času zmanjšanih možnosti za ohranjanje kakovostnih medijskih vsebin in profesionalnih standardov RTV Slovenija izjemnega pomena za demokratično izmenjavo in participacijo, družbeno povezanost ter kulturno ustvarjalnost. To je mogoče doseči le s celovito prenovo zakona o RTV, ki bo omogočil nujne posodobitve in razvoj javnega medijskega servisa.
Na to je ob finančnih težavah, ki jih izpostavlja vodstvo RTV Slovenija, pokazala tudi nedavna razprava o odprtih vprašanjih na Odboru Državnega zbora za kulturo. Zakon iz leta 2005 je namreč zastarel in ne omogoča potrebnih rešitev, ki jih RTV Slovenija ima v času spreminjajočih se razmer v medijskem in družbenem okolju. V tako regulirani dejavnosti, kakršna je dejavnost javnih medijskih servisov, je namreč zmožnost izpolnjevanja njihovega poslanstva odvisna tudi od prilagajanja regulacije novim okoliščinam. Zakonske spremembe bodo tako morale rešiti vprašanje financiranja, da se zagotovi dolgoročna stabilnost, kakovost in relevantnost javnega medijskega servisa ob hkratni ohranitvi avtonomije in neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/09/sd_image_zoran_poznic.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-04 16:30:002019-10-04 16:50:45Poznič: Vlada ne podpira dviga RTV prispevka
Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je v Kranjski Gori udeležila Dneva slovenskih odvetnikov. Tradicionalnega dogodka, ki ga vsako leto organizira Odvetniška zbornica Slovenije, so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj in predstavniki Odvetniške zbornice iz tujine.
Ministrica Katič se je v Kranjski Gori udeležila letošnjega Dneva slovenskih odvetnikov. V nagovoru se je zahvalila odvetniški zbornici za konstruktivno sodelovanje in hkrati poudarila, da se na Ministrstvu za pravosodje zavedajo določenih izzivov. “Z veseljem lahko povem, da smo nekatere že rešili. V mislim imam predvsem odvetniško točko in vesela sem, da smo s konstruktivnim sodelovanjem to rešili,” je poudarila ministrica Katič.
“Pred nami pa so še števili drugi izzivi in Odvetniško zbornico tu vidim kot enega izmed pomembnih sogovornikov pri soustvarjanju pravne države in predpisov. Moj način dela je nekoliko drugačen, saj želim vključiti čim širšo skupino ljudi v pripravo predpisov, za katere pa se vsi skupaj strinjamo, da se jih je treba lotevati s tresočo roko, saj želim, da je tisto kar pošljemo v parlament usklajeno z vsemi pravosodnimi deležniki. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem za dobro sodelovanje pri pripravi novele Zakona o Kazenskem postopku pa tudi za pripravljenost sodelovanja pri spremembah, ki jih bomo skupaj oblikovali pri pripravi Kazenskega zakonika ter pri vseh ostalih predpisih, ki jih še imamo v načrtu,” je povedala Andreja Katič.
Ministrica se je v svojem nagovoru dotaknila tudi poslanstva odvetniškega poklica. “Ste pomemben segment pravosodja. Vaša vloga tako v sodnih dvoranah kot tudi v javnosti je pomembna predvsem z vidika najširšega zaupanja v pravno državo, saj ste vi tisti, ki zastopate interese posameznikov in posameznic oziroma strank v različnih postopkih. Žal pa smo v zadnjem času priča temu, da se boji iz sodnih dvoran vse prepogosto odvijajo tudi v medijih, kjer pa procesne pravice niso tako natančno določene, kot bi si želeli in v sklopu tega tudi sama apeliram na vas, da vsi skupaj delujemo s takšnim ciljem, da večamo zaupanje državljank in državljanov v pravno državo in neodvisno delovanje sodstva,” je še izpostavila ministrica za pravosodje.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd-www-katic-4.10.219.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-04 13:10:112019-10-04 13:15:23Ministrica Katič se je zavzela za večanje zaupanja ljudi v pravno državo
Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je danes zastavil poslansko vprašanje o načrtovanih spremembah pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD. V javnosti so namreč zaokrožile informacije o tem, da naj bi v Sloveniji omejili naravne kanabinoide, zlasti CBD. Tovrstne informacije so posledica spremembe seznama neživil, saj naj bi Evropska komisija na ta seznam dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.
Zato je Koprivc ministru za zdravje Alešu Šabedru in ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavil več vprašanj. Tako ga zanima, kakšen vpliv bo imela omenjena dopolnitev, pa tudi, ali je Slovenija sodelovala v postopku dopolnjevanja omenjenega seznama Evropske komisije. Oba ministra vprašuje, ali je Slovenija pri tem podprla nadaljnjo uporabo konopljinih izdelkov in nepsihoaktivnih kanabinoidov (zlasti CBD) v človeški prehrani. Zanimajo ga tudi aktivnosti obeh ministrstev glede omejevanja proizvodnje in prometa s tovrstnimi izdelki, njihov smisel in cilj. Pri tem ju je pozval, da zagotovita dostopnost produktov, ki vsebujejo naravni, nesintetizirani CBD. Svoja vprašanja je Koprivc sklenil s pozivom, da naj strah pred zlorabo mamil ne vpliva na razvoj in dostopnost prehranskih produktov.
Marko Koprivc sicer meni, da naj bi pri tem šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997, Evropska komisija pa naj bi na seznam teh proizvodov dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.
Omenjeno pa naj bi imelo za posledico ukrepanje inšpekcijskih služb, ki naj bi pričele z omejevanjem prometa z ekstrakti, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid – ki nima psihoaktivnih učinkov in po svojih lastnostih ni ne mamilo in ne psihotropna snov – mnogi uporabljajo kot dopolnilo v prehrani. Zdravilna učinkovitost tega kanabinoida res še ni dokazana do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot zdravilo, vendar to še ne bi smelo pomeniti njegove prepovedi v prehrani. Iz dostopnih nasprotujočih si informacij je razbrati, da naj bi inšpekcijske službe opozarjale proizvajalce in prodajalce, da bo promet ekstraktov s CBD poslej prepovedan; drugi viri navajajo, da bodo določeni proizvodi (npr. čaji iz kanabisa) ostali v prosti prodaji. Tretji viri pa navajajo, da gre pri omejevalnih aktivnostih predvsem za preprečevanje zavajajočega oglaševanja, saj promocija zdravilnih učinkov živil brez kliničnih dokazov ni dovoljena, nekateri proizvajalci pa naj bi brez teh dokazov zagotavljali zdravilnost svojih izdelkov.
Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura). Marko Koprivc zato poudarja: “Po mojem mnenju mnenju tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe konoplje, ki z zlorabo mamil nima zveze. Ta ureditev kljub vsem naporom ostaja v veljavi in tako vpliva na dostopnost medicinskih produktov iz konoplje in kanabisa, hkrati pa čezmerno omejuje gojenje (kulturne) rastline konoplje in njeno uporabo v prehrani in industriji.”
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_markokoprivc_20191002.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-02 13:21:302019-10-02 13:28:21Koprivc s poslanskim vprašanjem za razvoj in dostopnost izdelkov s CBD
Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.
Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”
“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.
Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”
Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.
V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.
V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”
Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/Ptuj_1.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-10-02 08:40:572019-10-29 13:41:59Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma
V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”
Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.
Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.
Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.
Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?
Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson
Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_tanjafajon_milanbrglez_20191001.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-01 17:51:322020-05-22 12:33:39Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov
Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.
Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”
Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”
Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.
Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_f3zo_dejanzidan_20191001_5.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-10-01 15:12:572019-10-01 15:16:37Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč
V zadnjih dneh in tednih se je po spletu in preko nekaterih medijev razširila informacija, da naj bi država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč.
Resnica o tem je drugačna. Država je v ta namen naročila in plačala le eno študijo v vrednosti 70.000 evrov, namenjeno pripravi podlag za pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajalec te študije je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, katerega edina ustanoviteljica je država. Ne 74 milijonov, ampak 70.000 evrov!
Kako je mogoče, da se iz 70.000 evrov vredne študije, ki jo je država potrebovala za identifikacijo dejanskih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe, razvije zgodba o 74 milijonih evrov, ki naj bi si jih v žepe stlačili levičarji, kot to z Janševo asistenco trdi Nova24TV?
Napačno, celo lažnivo interpretacijo te zgodbe, je začel poslanec SDS Jože Tanko, ki je 23. septembra začel s serijo zlaganih interpretacij.
Znesek 74 milijonov evrov je povzet po tabeli v reviziji Računskega sodišča, ki na strani 95 opredeljuje projekte, ki so s ciljem razvoja skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe predvideni v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev. Gre za razvoj tistih storitev, ki bodo starejšim in drugim uporabnikom na voljo na njihovih domovih in v medgeneracijskih ter dnevnih centrih.
Projekti Ministrstva za zdravje
Izvedba pilotnih projektov za podporo prehoda v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi
6.100.000 €
Preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva in vstop novih izvajalcev skupnostnih storitev za starejše
13.576.900 €
Informacijska podpora
1.000.000 €
Skupaj:
20.676.900 €
Projekti Ministrstva za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti
Razvoj pilotnih projektov informacijsko -komunikacijskih tehnologij za starejše
882.000 €
Razvoj skupnostnih programov in storitev
6.867.600 €
Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb
100.000 €
Modernizacija mreže obstoječih DS v centre za nudenje skupnostnih storitev
16.500.000 €
Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja
Če podrobneje pogledamo projekte v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodila socialdemokratka dr. Anja Kopač, lahko vidimo, da so vsi projekti z izjemo enega namenjeni razvoju konkretnih skupnostnih storitev za starejše. Tako je prvi projekt namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.
Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev, izvajala pa ga je državna inštitucija.
Velika večina nalog, ki jih opredeljujejo začrtani projekti, šele mora biti izvedena (država ima za izvedbo projektov čas do leta 2022, ko se dokončno izteče črpanje sredstev po sedanji finančni perspektivi EU). Dr. Anja Kopač si je v času svojega vodenja ministrstva prizadevala, da bi država na premišljen, solidaren in učinkovit način zagotovila potrebne oblike pomoči za starejše in vse, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo.
Cilji države, ki jih je opredelil operativni program, so jasni in še vedno aktualni. S skupnostno dolgotrajno oskrbo je treba bolj povezati oziroma poenotiti tudi zdravstvene in socialne storitve ter posodobiti nekatere obstoječe mreže socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev predvsem na lokalnem nivoju.
Kljub temu je revizija Računskega sodišča pomembno opozorilo državi, da je bilo na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 15 letih narejeno premalo, da bi danes vsi, ki potrebujejo pomoč na domu, skupnostne storitve ali oskrbo v domovih za starejše, bili deležni zanje prilagojenih oblik pomoči, oskrbe ali storitev. S tem se strinja tudi dr. Anja Kopač, ki je na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila strategijo dolgožive družbe, ki še danes predstavlja najboljšo podlago za integriran pristop k razvoju socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Pri tem pravi, da si je ves čas svojega ministrovanja prizadevala, da bi zagotovila potrebna sredstva tudi za gradnjo javnih domov za starejše, a da za to ni bilo posluha, saj si je njeno ministrstvo vsako leto prizadevalo, da bi s proračunom zagotovilo vsaj zadostni sredstev za pokritje zakonskih obveznosti ter za sprostitev omejitev, ki jih je uveljavil zloglasni Janšev ZUJF.
Zgodba o 74 milijonih evrov za študije je tako milo rečeno izmišljena, iz političnih motivov pa močno napihnjena.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/09/sd_74mio.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-09-30 14:56:412020-11-03 15:28:46Kako iz študije za 70.000 evrov nastane zgodba o 74 milijonih?
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Google Analytics
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Piškotki drugih storitev
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Nastavitve Google Maps:
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Oglaševanje
Čas shranjevanja piškotka 12 Mesecev
Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom iPROM d.o.o.
Domena iprom.net
Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.
Spoštovanje zasebnosti
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo
/in 12. Kongres SD, Aktualno, Novice, Stranka /by Denis SarkićV Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.
Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.
Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.
Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.
V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.
Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora
/in Aktualno, Novice, Stranka, Vlada /by mdV Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije. V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.
Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.
»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.
Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.
Marko Makovec: Zreti v svet pomeni zreti v prihodnost
/in Mnenja /by mfŽivimo v času tranzicije vrednot, poslovnih modelov in vzorcev upravljanja družb, ki jo spodbujajo tehnološke in geopolitične spremembe nepredstavljivih razsežnosti. Kakšne morajo biti zato usmeritve Slovenije v svetu?
Poznič: Vlada ne podpira dviga RTV prispevka
/in Aktualno, Novice, Vlada /by mdMinister za kulturo Zoran Poznič se je danes pri predsedniku vlade udeležil sestanka z vodstvom Radiotelevizije Slovenija in predstavil stališča o financiranju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo je namreč mnenja, da zvišanje RTV prispevka ne predstavlja pravega odgovora na nakopičene težave, ampak je treba zanje poiskati celovitejše rešitve tudi z novim zakonom o največjem javnem medijskem servisu v državi.
Predstavniki vlade so generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu tudi povedali, da država ne more zagotoviti pričakovanih 8 milijonov evrov v obliki interventnih sredstev iz državnega proračuna. Stroški RTV Slovenija se povečujejo neodvisno od razpoložljivih sredstev, zato je treba razdelati ustrezno obliko financiranja, ki bo RTV Slovenija kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotovila dolgoročno stabilnost in razvoj.
Minister za kulturo Zoran Poznič je na sestanku poudaril, da je v času zmanjšanih možnosti za ohranjanje kakovostnih medijskih vsebin in profesionalnih standardov RTV Slovenija izjemnega pomena za demokratično izmenjavo in participacijo, družbeno povezanost ter kulturno ustvarjalnost. To je mogoče doseči le s celovito prenovo zakona o RTV, ki bo omogočil nujne posodobitve in razvoj javnega medijskega servisa.
Na to je ob finančnih težavah, ki jih izpostavlja vodstvo RTV Slovenija, pokazala tudi nedavna razprava o odprtih vprašanjih na Odboru Državnega zbora za kulturo. Zakon iz leta 2005 je namreč zastarel in ne omogoča potrebnih rešitev, ki jih RTV Slovenija ima v času spreminjajočih se razmer v medijskem in družbenem okolju. V tako regulirani dejavnosti, kakršna je dejavnost javnih medijskih servisov, je namreč zmožnost izpolnjevanja njihovega poslanstva odvisna tudi od prilagajanja regulacije novim okoliščinam. Zakonske spremembe bodo tako morale rešiti vprašanje financiranja, da se zagotovi dolgoročna stabilnost, kakovost in relevantnost javnega medijskega servisa ob hkratni ohranitvi avtonomije in neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.
Ministrica Katič se je zavzela za večanje zaupanja ljudi v pravno državo
/in Aktualno, Novice, Vlada /by mdMinistrica za pravosodje Andreja Katič se je v Kranjski Gori udeležila Dneva slovenskih odvetnikov. Tradicionalnega dogodka, ki ga vsako leto organizira Odvetniška zbornica Slovenije, so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj in predstavniki Odvetniške zbornice iz tujine.
Ministrica Katič se je v Kranjski Gori udeležila letošnjega Dneva slovenskih odvetnikov. V nagovoru se je zahvalila odvetniški zbornici za konstruktivno sodelovanje in hkrati poudarila, da se na Ministrstvu za pravosodje zavedajo določenih izzivov. “Z veseljem lahko povem, da smo nekatere že rešili. V mislim imam predvsem odvetniško točko in vesela sem, da smo s konstruktivnim sodelovanjem to rešili,” je poudarila ministrica Katič.
“Pred nami pa so še števili drugi izzivi in Odvetniško zbornico tu vidim kot enega izmed pomembnih sogovornikov pri soustvarjanju pravne države in predpisov. Moj način dela je nekoliko drugačen, saj želim vključiti čim širšo skupino ljudi v pripravo predpisov, za katere pa se vsi skupaj strinjamo, da se jih je treba lotevati s tresočo roko, saj želim, da je tisto kar pošljemo v parlament usklajeno z vsemi pravosodnimi deležniki. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem za dobro sodelovanje pri pripravi novele Zakona o Kazenskem postopku pa tudi za pripravljenost sodelovanja pri spremembah, ki jih bomo skupaj oblikovali pri pripravi Kazenskega zakonika ter pri vseh ostalih predpisih, ki jih še imamo v načrtu,” je povedala Andreja Katič.
Ministrica se je v svojem nagovoru dotaknila tudi poslanstva odvetniškega poklica. “Ste pomemben segment pravosodja. Vaša vloga tako v sodnih dvoranah kot tudi v javnosti je pomembna predvsem z vidika najširšega zaupanja v pravno državo, saj ste vi tisti, ki zastopate interese posameznikov in posameznic oziroma strank v različnih postopkih. Žal pa smo v zadnjem času priča temu, da se boji iz sodnih dvoran vse prepogosto odvijajo tudi v medijih, kjer pa procesne pravice niso tako natančno določene, kot bi si želeli in v sklopu tega tudi sama apeliram na vas, da vsi skupaj delujemo s takšnim ciljem, da večamo zaupanje državljank in državljanov v pravno državo in neodvisno delovanje sodstva,” je še izpostavila ministrica za pravosodje.
Koprivc s poslanskim vprašanjem za razvoj in dostopnost izdelkov s CBD
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mfPoslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je danes zastavil poslansko vprašanje o načrtovanih spremembah pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD. V javnosti so namreč zaokrožile informacije o tem, da naj bi v Sloveniji omejili naravne kanabinoide, zlasti CBD. Tovrstne informacije so posledica spremembe seznama neživil, saj naj bi Evropska komisija na ta seznam dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.
Zato je Koprivc ministru za zdravje Alešu Šabedru in ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavil več vprašanj. Tako ga zanima, kakšen vpliv bo imela omenjena dopolnitev, pa tudi, ali je Slovenija sodelovala v postopku dopolnjevanja omenjenega seznama Evropske komisije. Oba ministra vprašuje, ali je Slovenija pri tem podprla nadaljnjo uporabo konopljinih izdelkov in nepsihoaktivnih kanabinoidov (zlasti CBD) v človeški prehrani. Zanimajo ga tudi aktivnosti obeh ministrstev glede omejevanja proizvodnje in prometa s tovrstnimi izdelki, njihov smisel in cilj. Pri tem ju je pozval, da zagotovita dostopnost produktov, ki vsebujejo naravni, nesintetizirani CBD. Svoja vprašanja je Koprivc sklenil s pozivom, da naj strah pred zlorabo mamil ne vpliva na razvoj in dostopnost prehranskih produktov.
Marko Koprivc sicer meni, da naj bi pri tem šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997, Evropska komisija pa naj bi na seznam teh proizvodov dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.
Omenjeno pa naj bi imelo za posledico ukrepanje inšpekcijskih služb, ki naj bi pričele z omejevanjem prometa z ekstrakti, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid – ki nima psihoaktivnih učinkov in po svojih lastnostih ni ne mamilo in ne psihotropna snov – mnogi uporabljajo kot dopolnilo v prehrani. Zdravilna učinkovitost tega kanabinoida res še ni dokazana do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot zdravilo, vendar to še ne bi smelo pomeniti njegove prepovedi v prehrani. Iz dostopnih nasprotujočih si informacij je razbrati, da naj bi inšpekcijske službe opozarjale proizvajalce in prodajalce, da bo promet ekstraktov s CBD poslej prepovedan; drugi viri navajajo, da bodo določeni proizvodi (npr. čaji iz kanabisa) ostali v prosti prodaji. Tretji
viri pa navajajo, da gre pri omejevalnih aktivnostih predvsem za preprečevanje zavajajočega oglaševanja, saj promocija zdravilnih učinkov živil brez kliničnih dokazov ni dovoljena, nekateri proizvajalci pa naj bi brez teh dokazov zagotavljali zdravilnost svojih izdelkov.
Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura). Marko Koprivc zato poudarja: “Po mojem mnenju mnenju tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril
široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe konoplje, ki z zlorabo mamil nima zveze. Ta ureditev kljub vsem naporom ostaja v veljavi in tako vpliva na dostopnost medicinskih produktov iz konoplje in kanabisa, hkrati pa čezmerno omejuje gojenje (kulturne) rastline konoplje in njeno uporabo v prehrani in industriji.”
Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma
/in 12. Kongres SD, Aktualno, Lokalno, Novice /by mdPredkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.
Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”
“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.
Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”
Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.
V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.
V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”
Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.
Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.
Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov
/in Aktualno, EU, Novice /by mfV Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”
Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.
Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.
Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.
Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?
Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson
Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita
Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč
/in Aktualno, Novice, Stranka /by mfDanes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.
Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”
Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”
Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.
Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.
Kako iz študije za 70.000 evrov nastane zgodba o 74 milijonih?
/in Aktualno, Novice /by mfV zadnjih dneh in tednih se je po spletu in preko nekaterih medijev razširila informacija, da naj bi država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč.
Resnica o tem je drugačna. Država je v ta namen naročila in plačala le eno študijo v vrednosti 70.000 evrov, namenjeno pripravi podlag za pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajalec te študije je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, katerega edina ustanoviteljica je država. Ne 74 milijonov, ampak 70.000 evrov!
Kako je mogoče, da se iz 70.000 evrov vredne študije, ki jo je država potrebovala za identifikacijo dejanskih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe, razvije zgodba o 74 milijonih evrov, ki naj bi si jih v žepe stlačili levičarji, kot to z Janševo asistenco trdi Nova24TV?
Napačno, celo lažnivo interpretacijo te zgodbe, je začel poslanec SDS Jože Tanko, ki je 23. septembra začel s serijo zlaganih interpretacij.
Znesek 74 milijonov evrov je povzet po tabeli v reviziji Računskega sodišča, ki na strani 95 opredeljuje projekte, ki so s ciljem razvoja skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe predvideni v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev. Gre za razvoj tistih storitev, ki bodo starejšim in drugim uporabnikom na voljo na njihovih domovih in v medgeneracijskih ter dnevnih centrih.
Vir: Revizija Računskega sodišča RS, stran 95.
Če podrobneje pogledamo projekte v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodila socialdemokratka dr. Anja Kopač, lahko vidimo, da so vsi projekti z izjemo enega namenjeni razvoju konkretnih skupnostnih storitev za starejše. Tako je prvi projekt namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.
Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev, izvajala pa ga je državna inštitucija.
Velika večina nalog, ki jih opredeljujejo začrtani projekti, šele mora biti izvedena (država ima za izvedbo projektov čas do leta 2022, ko se dokončno izteče črpanje sredstev po sedanji finančni perspektivi EU). Dr. Anja Kopač si je v času svojega vodenja ministrstva prizadevala, da bi država na premišljen, solidaren in učinkovit način zagotovila potrebne oblike pomoči za starejše in vse, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo.
Cilji države, ki jih je opredelil operativni program, so jasni in še vedno aktualni. S skupnostno dolgotrajno oskrbo je treba bolj povezati oziroma poenotiti tudi zdravstvene in socialne storitve ter posodobiti nekatere obstoječe mreže socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev predvsem na lokalnem nivoju.
Kljub temu je revizija Računskega sodišča pomembno opozorilo državi, da je bilo na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 15 letih narejeno premalo, da bi danes vsi, ki potrebujejo pomoč na domu, skupnostne storitve ali oskrbo v domovih za starejše, bili deležni zanje prilagojenih oblik pomoči, oskrbe ali storitev. S tem se strinja tudi dr. Anja Kopač, ki je na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila strategijo dolgožive družbe, ki še danes predstavlja najboljšo podlago za integriran pristop k razvoju socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Pri tem pravi, da si je ves čas svojega ministrovanja prizadevala, da bi zagotovila potrebna sredstva tudi za gradnjo javnih domov za starejše, a da za to ni bilo posluha, saj si je njeno ministrstvo vsako leto prizadevalo, da bi s proračunom zagotovilo vsaj zadostni sredstev za pokritje zakonskih obveznosti ter za sprostitev omejitev, ki jih je uveljavil zloglasni Janšev ZUJF.
Zgodba o 74 milijonih evrov za študije je tako milo rečeno izmišljena, iz političnih motivov pa močno napihnjena.