Za novo socialno zavarovanje za oskrbo in pomoč v starosti

/in , /by

Z današnjim poslanskim vprašanjem predsedniku vlade je Matjaž Han v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov opozoril na problematiko dolgotrajne oskrbe. Zavezo, da se celovito vzpostavi oskrba in pomoč za starejše, je SD vključila tudi v koalicijski sporazum, v zadnjih tednih pa na to opozarjala tudi v koalicijskih pogovorih. Predsednik vlade Marjan Šarec je Hanu odgovoril, da bo zakon s celovito ureditvijo področja sprejet najkasneje pomladi prihodnje leto.

Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše, sistem pomoči na domu je različno urejen po občinah  ter ne enako dostopen, za investicije in storitve primanjkuje po ocenah vsaj 250 milijonov evrov na leto, novi in komplementarni modeli skrbi za starejše (npr. stanovanjske skupnosti) so podrazviti. Matjaž Han je poudaril, da se situacija zaradi naglega staranja prebivalstva in bolezni (npr. demenca) radikalno poslabšuje iz leta v leto.

Socialni demokrati na ta problem opozarjajo že dlje časa, tudi v okviru koalicijskih sestankov. Kot ugotavljajo, prave motivacije za to kljub določilom koalicijske pogodbe zaenkrat ni, zato je predsednik stranke mag. Dejan Židan minuli mesec vladi in koalicijskim partnerjem predstavil zahtevo za takojšen pristop k vzpostavitvi novega socialnega zavarovanja za pomoč in oskrbo v starosti. To bi bilo po predlogu Socialnih demokratov v slovenski zdravstveni in socialni sistem integrirano po načelih medgeneracijske solidarnosti, kar bi zagotovilo dodatne skupne vire za financiranje dolgotrajne oskrbe.

Po mnenju SD je nujen celovit in medresorski pristop k problemu, ki bo upošteval socialni, psihološki in zdravstveni vidik potreb starejših, z enostavnim vstopnim sistemom in prijazno obravnavo uporabnikov. Potrebna je enotna košarica storitev, do katerih je upravičen uporabnik, z enako dostopnostjo na območju celotne države. Na ravni celotne države je potrebno vzpostaviti enoten standard oskrbe s pomočjo na domu po enotni ceni in dostopnostjo na območju celotne države, ki bo organizirana kot javna mreža, z vključevanjem nevladnih organizacij in socialnih podjetij v sistem oskrbe. Ob tem si v SD želijo še razvoj dopolnilnih in alternativnih oblik skupnostne oskrbe, kot so bivalne zadruge, stanovanjske skupnosti, varovana stanovanja in dnevno varstvo starejših.

“Želimo si socialdemokratske rešitve, torej da je medgeneracijska in družbena solidarnost ključno načelo pri urejanju tega vprašanja,” je poudaril Matjaž Han. Zato se v SD ogrevajo za novo socialno zavarovanje, v katerega bi v skladu z možnostmi (progresivna lestvica) prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, da se zagotovi potreben obseg dodatnih sredstev, v socialno zavarovanje pa se vključijo tudi obstoječe dajatve, ki jih v ta namen zavarovanci prispevajo v pokojninsko in zdravstveno blagajno. “To je nujno, da zmanjšamo breme oskrbe in pomoči, ki je danes v veliki meri na ramenih starejših, njihovih potomcev in svojcev. Zato moramo k temu pristopiti kot socialna država. Zaradi odlaganja nujnih reform postajamo pri skrbi za starejše neoliberalni divji zahod, kjer je skrb za starejše prepuščena njim samim in družinam,” je poudaril Han.

S temi poudarki se je v odgovoru na poslansko vprašanje strinjal tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril nujnost povezovanja sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, da bomo lahko kot družba zagotovili celovito pomoč tistim, ki so je potrebni. Pri tem je postavil vprašanje, ali bi se kot družba lahko strinjali z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter pri tem oblikovali tudi soglasje za preoblikovanje in nadgradnjo zdravstvene zavarovalnice.

Odločilni korak za izgradnjo nove nacionalne in univerzitetne knjižnice

/in , /by

Po več desetletjih čakanja na NUK 2 je danes dr. Jernej Pikalo podpisal pogodbo o pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo osrednje nacionalne in univerzitetne knjižnice.

Več

SD: Odločen boj proti davčnim utajam

/in , , /by

Boj proti davčnim utajam je v ospredju naših načrtov, da povečamo davčno pravičnost, zmanjšamo neenakosti in Evropo bolje pripravimo na prihodnost.

Več

Bullmann: EPP intelektualno in politično ni več sposobna voditi EU

/in , , /by

“Novi predsednik Evropske komisije mora postati vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans,” je v Bruslju poudaril vodja poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann. “Sedaj najvplivnejša evropska stranka, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) nima več intelektualne in politične moči za vodenje,” je bil kritičen Bullmann.

Bullmanna skrbi “orbanizacija” EPP in njeno premikanje v desno. Konservativna EPP, ki je že desetletja najmočnejša evropska stranka, bo po javnomnenjskih raziskavah zmagala tudi na tokratnih evropskih volitvah. “Javnomnenjske raziskave in izid volitev ni isto,” poudarja Bullmann.

Evropska ljudska stranka nima ne moči ne poguma za vodenje, sploh pa nima monopola na položaj predsednika Evropske komisije, izpostavlja Bullmann in napoveduje progresivno večino v podporo Timmermansu. A na konkretna vprašanja, ali Timmermans ima zagotovljeno nujno potrebno podporo liberalcev in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Bullmann še ni podal jasnega odgovora.

“Vsakdo, ki deli prioritete socialdemokratov, je v progresivni koaliciji dobrodošel, a vodilna sila v njej bodo socialdemokrati,” je še dejal Bullmann, ki je nostalgično govoril o eri bivšega predsednika komisije, socialista Jacquesa Delorsa. “Govori se o progresivni koaliciji od grškega premierja Aleksisa Ciprasa do Macrona,” je dodal.

Vprašanju, kateri položaj bi v primeru, da predsednik komisije res postane socialdemokrat, dobili liberalci in kaj naj bi prevzela EPP, je Bullmann odgovoril, da socialdemokrati postavljajo na prvo mesto interese ljudi in vsebino, reformo unije, ne boja za položaje.

Bullmann se sicer strinja s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki želi o vodilnih položajih odločiti hitro, saj da bo to Evropski uniji omogočilo učinkovito delovanje. Na vprašanje, ali ne bi odpiranje fronte z EPP po volitvah to onemogočilo in posredovalo slabo sporočilo Evropejcem, je odgovoril, da ne gre za odpiranje fronte, saj so z EPP politični tekmeci.

Vodja politične skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu se je tudi zavzel za to, da imajo britanski evroposlanci kljub nameri brexita enake pravice kot vsi drugi. “Kdo pravi, da brexit sploh bo,” je pripomnil. Socialisti in Demokrati (S&D) sicer na volitvah močno računajo na britanske laburiste.

Potrebujemo napredno evropsko večino

/in , , /by

Nosilca evropske liste SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec sta danes pozvala k oblikovanju levo-leve-zelene napredne večine v Evropskem parlamentu. Po njunih besedah ima Evropa vrsta uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. “Ne zato, ker tega ne bi znali, ampak ker za velike napredne korake naprej nismo imeli prave večine”, pravi Tanja Fajon. Ocenjuje, da je dosedanja volilna kampanja pokazala, da ima SD z drugimi naprednimi gibanji skupne ideje in rešitve: “Prav včeraj smo Socialni demokrati govorili o uvajanju evropskega 35-urnega delavnika, danes o tem govori tudi Levica.” Oblikovanje takšne napredne večine v Evropskem parlamentu predstavlja pravo alternativo politiki Evropske ljudske stranke, ki je očitno v krizi. “Od znotraj jo ruši Orban, od zunaj jo najeda Salvini. To ni več politična sila, ki bi predstavljala rešitev za Evropo,” pravi Fajonova, “zato imamo sedaj priložnost, da evropski ideji z drugačno, napredno politično večino damo nov zagon pri soočanju z veliki notranjimi in zunanjimi izzivi.”

“Zato danes napredne politične sile vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike in zamere med nami. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da v Evropi oblikujemo levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.

Ob tem sta ocenila še dosedanji potek volilne kampanje v Sloveniji in po Evropi ter predstavila pričakovanja in načrte SD do zaključka volilne kampanje. “Med sorodnimi silami je treba začeti graditi zaupanje in sodelovanje,” je poudarila Tanja Fajon. “Začeti je potrebno oblikovanje progresivnega zavezništva v Sloveniji in v Evropi s ciljem, da damo dodaten zagon naprednim političnim silam v tej volilni kampanji in utirimo oblikovanje napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu,” je napovedala nosilka liste SD.

“Zato danes napredne politične sile Socialni demokrati vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike med nami, zamere in egocentrizem. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da bomo kljub razlikam med nami v Evropi oblikovali levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.


“Nova evropska družbena pogodba, naše euro deal, je ta napredna večina. S tem sodelovanjem pokažimo ljudem, da smo pripravljeni in vredni njihovega zaupanja. Da smo vredni njihovega glasu, ker je to glas za spremembe v Evropi, da postane napredna, demokratična, zelena, solidarna, pravična, naša, je povedala nosilka liste in podpredsednica Socialnih demokratov.


Tanja Fajon je danes pojasnila, da je kampanja Socialnih demokratov za evropske volitve v polnem teku. Pred nami je še odločilnih deset dni volitev. “Vsak dan smo na terenu, po krajih in mestih po Sloveniji, naša ekipa kandidatov se je v dosedanjem teku kampanje pokazala kot najbolj aktivna in z veliko energije,” je naštela Tanja Fajon. “Na terenu slišimo ljudi, ki vedo, kaj nam je prineslo članstvo v EU, a vedo tudi, česa se bojijo, kaj jim manjka, kaj hočejo od Evrope,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da zato potrebuje Evropa spremembe. “Mi to spremembo vidimo tudi v oblikovanju nove evropske napredne večine,” je poudarila nosilka liste SD.


“Evropa ima sicer vrsto uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. Ne zato, ker tega ne bi znali ali hoteli, ampak zato, ker za velike napredne korake nismo imeli prave večine,” je bila jasna Tanja Fajon. “Tudi nas ne zanima stopicanje na mestu, vzdrževanje statusa quo, nas zanimajo spremembe, skupna akcija, da rešimo probleme, zagon evropskega projekta, da bomo bolj varni, bolje pripravljeni, bolj povezani. Za to potrebujemo pravo večino,” je pojasnila Tanja Fajon.


“Več kot deset let nam dopovedujejo, da je socialna demokracija v Evropi v krizi, a danes lahko vidimo prerojeno moč in energijo socialne demokracije v Španiji, na Portugalskem in Finskem ter drugje,” je naštela podpredsednica SD. “Naš skupni vodilni kandidat Frans Timmermans iz debate v debato ustvarja momentum, ki dokazuje, da je najprepričljivejši kandidat za vodenje nove Evropske komisije z napredno in proevropsko agendo,” je izpostavila Tanja Fajon. To daje vsem nam nov zagon. “V Sloveniji velja, da imamo najboljšo ekipo kandidatov, da imamo prepričljiv evropski program korenitih sprememb za Evropo,” je naštela nosilka liste. “Ker verjamemo v Evropo, vemo, da je potrebna sprememb, da spet zgradimo in okrepimo zaupanje ljudi vanjo,” je povedala Tanja Fajon.


Matjaž Nemec je izpostavil, da ne glede na to, kaj je vprašanje, je Evropa odgovor, saj Evropa ni problem, Evropa je rešitev. Po njegovem mnenju so konservativci zbrani v Evropski ljudski stranki v krizi. Tisti konservativci, ki so 15 let obvladovali večino evropskih držav in evropske institucije ter Evropo vodili v napačno smer, vključno z brexitom. “Vidimo, da se na evropski ravni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma videli v Španiji, ekstremna desnica najeda zmerno desnico,” je izpostavil Nemec. “Orban jo ruši od znotraj, Salvini jo ruši od zunaj, kar je nevarno za prihodnost Evrope,” je opozoril Nemec. 


“Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razpad povezave. Problemi pred nami terjajo sodelovanje. Boljše, učinkovitejše, pravičnejše. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni vzpon nacionalistov in populistov. Izzivi pred časom zahtevajo, da se bolje in pametneje povežemo. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razmah sovraštva in laži, ampak vztrajno in potrpežljivo ustvarjanje zaupanja za to, da povečamo moč sprememb. Zgodovina nas je z bolečimi izkušnjami naučila, da kadar se na levici drobimo, zunaj koraka fašizem,” je povedal Matjaž Nemec.


“V Sloveniji in v Evropi vidimo, da si stranke na levici v veliki meri prizadevamo za enake cilje in da nas pri tem v veliki meri usmerjajo tudi enake vrednote. Gre za skupne cilje, ki odpirajo priložnost za skupne politike in skupne akcije. Med nami so tudi razlike. A te razlike so zgolj nianse v primerjavi z vrednostnim prepadom, ki nas loči od populističnih in nacionalističnih gibanj, ki kažejo na svoj politični vzpon v naši soseščini in po Evropi. Tega sodobnega pohoda na Rim ne moremo ustaviti razklani,” je opozoril Matjaž Nemec.

“Socialni demokrati, kot socialisti in demokrati, kot napredna politična družina, želimo začeti krepiti sodelovanje in zato je najpomembnejši korak, da Evropo opremimo z močjo, da skupaj odgovorimo na velike notranje in zunanje izzive, ravno napredna politična večina v Evropi,” je še poudaril Nemec.


“Prepričani smo, da lahko, če pokažemo to voljo, damo naprednim silam v Sloveniji nov zagon. Pokažimo, da sodelovanje na lestvici naših vrednot vedno premaga tekmovanje. To je Evropa. Evropa je sodelovanje. To ni vedno lahko in skoraj vedno je težko. A skupaj smo v desetletjih po vojni v Evropi oblikovali največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini in tukaj ustvarili prostor najvišjih standardov človeškega in okoljskega razvoja,” je izpostavil Matjaž Nemec.

Tanja Fajon je na vprašanje, komu točno je namenjen današnji poziv, pojasnila, da Socialni demokrati poziv usmerjamo naprednim silam, ki vidijo v Evropi rešitev in ne problem. “Vidimo na primer, da imamo mnogo skupnih pogledov z Levico in s skupno listo Povežimo se, Piratov, Ekologov brez meja, Liste kolesarjev in pešcev. Vidimo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in da lahko s sodelovanjem ustvarimo ambiciozne in izvedljive rešitve,” je povedala nosilka liste in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Ob tem je dodala, da v tej volilni kampanji Socialni demokrati vidimo ideje in stališča Levice, s katero nas povezuje tudi sporazum o sodelovanju z vlado in marsikateri skupni projekt. “Slišimo ideje liste Povežimo se kot povezave vrste list in gibanj z zeleno in progresivno agendo,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da podobno vidimo tudi v Evropi – med Evropskimi zelenimi in Evropsko levico.

“V dosedanjih debatah in soočenjih vidimo ideje, znanje in voljo, da kot skupnost resno nagovorimo izzive: socialne, ekonomske in politične neenakosti, podnebne spremembe, nakopičeni okoljski problemi, digitalizacijo in robotizacijo, velike tehnološke spremembe, razpadanje multilateralne svetovne ureditve in primata mednarodnega prava, varnostne izzive in pomanjkanje zaupanja, učinkovitost institucij in demokratičnost unije, enake možnosti žensk in moških, participacijo državljanov,” je zaključila Tanja Fajon na novinarski konferenci.

Kaj pa liberalne stranke v ALDE?


Z liberalno sredino sodelujemo v vladi in tudi na evropski ravni imamo dovolj skupnih točk in vrsto skupnih rezultatov. Pri stvareh, ki so nam skupne, hočemo sodelovati. A naš poziv je najprej usmerjen k tistim, s katerimi nas povezuje prepričanje, da je prevladujoča konservativna in neoliberalna logika mnoge pustila na cedilu, da je zatajila vladavino prava in da moramo za povezane probleme v družbi in v svetu ustvarjati povezane odgovore, ki zahtevajo tudi spremembe v našem ekonomskem modelu, višje socialne standarde, skupni glas Evrope v svetu in aktivno soočenje s podnebnimi spremembami ter pravičen prehod v trajnostno družbo.

Nemec: Sodelovanje s skupnimi cilji je alternativa sovraštvu med narodi

/in , , /by

Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.

Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.

»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.

Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.

»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

Festival Levstikova: Socialni demokrati o pravični Evropi

/in , , , /by

Socialni demokrati so na vrtu sedeža stranke v Ljubljani danes otvorili tradicionalni Festival Levstikova v okviru katerega so izvedli prvo tematsko omizje s kandidati za evropske poslanke in poslance. V pogovoru o Pravični Evropi so poleg kandidatke dr. Dominike Švarc Pipan in kandidata dr. Aleksandra Jevška sodelovala še nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič ter nekdanja predsednica Ženskega foruma SD in Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.

Kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. “Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti,” je poudarila Švarc Pipan, sicer strokovnjakinja mednarodnega prava.

Kandidat za evropskega poslanca in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. “Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo,” je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. “Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno,” je poudaril Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije.

Jevšek je med pogovorom na omizju poseben poudarek namenil koheziji. Po njegovem mnenju je ta – poleg političnih bonitet – ključna za Evropo. “Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije,” je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi. 

Dr. Patrick Vlačič pa je na omizju spomnil, da so vrednote socialdemokracije v sami naravi človeka. “Težko si je namreč predstavljati, da bi bil kdo za neenakost in nepravičnost,” je povedal Vlačič. Ob tem je Vlačič opozoril še na veliko nevarnost za prihodnost Evrope in sicer na vzpon fašizma ter nacionalizmov. “To se dogaja zato, ker imajo nekateri politiki s širjenjem strahu in iskanjem zunanjih sovražnikov enostavne odgovore na zapletena vprašanja, kot so na primer migracije,” je opozoril Vlačič. Zato je po njegovem mnenju izjemnega pomena izobraževanje ljudi ter ob tem nikoli pozabiti zgodovine. “Čeprav se nam mogoče zdi daleč, lahko vzpone fašizma spet vidimo v neposredni bližini,” je dodal Vlačič.

Sonja Lokar je o izzivi evropske Socialne demokracije v boju za pravično Evropo poudarila, da smo ponovno na preizkušnji, kako bomo zavarovali že pridobljene pravice, ob tem pa še naprej uveljavljali načelo enakopravnosti in jo povečali.  Na vprašanje, ali smo dosegli pravično Evropo, za katero so se borili naši borci in borke, je odgovorila, da še zdaleč ne. “Tudi danes se je potrebno fokusirati na razredno pravičnost,” je poudarila Sonja Lokar.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru na otvoritvi festivala poudaril, da vsakega od kandidatk in kandidatov SD lahko vidi v Evropskem parlamentu, saj gre za izjemno kompetentne ljudi. “Vsak od njih lahko zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu,” je poudaril Židan. Spomnil je, da je Evropska unija nastala tudi zato, da se fašizem in nacizem ter vojna na tleh Evrope nikoli ne ponovijo. Židan je izpostavil tudi pomen Evropske unije kot globalnega akterja. “Močna in povezana Evropa, skupaj s Slovenijo, bi morala bolj zmagovati na globalni ravni,” je poudaril Židan dobra dva tedna pred evropskimi volitvami.

Na Festivalu Levstikova bo prihodnji torek, 14. maja, ob 18. uri na vrtu sedeža stranke Socialnih demokratov v Ljubljani potekalo naslednje omizje na temo napredne Evrope, v katerem bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec dr. Milan Brglez, minister dr. Jernej Pikalo in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš. 

Milan Brglez: Razmišljanje ob dnevu upora proti okupatorju in delavskem prazniku

/in , /by

Prihajajoči prazniki so pogosto osnova, da si naredimo dopustniški most in da te – običajno lepe – aprilsko-majske dneve preživimo v naravi, na morju ali pa v družbi tistih, ki jih imamo radi. Manj pa se, vsaj tako kažejo izkušnje, pogosto in radi sprašujemo, kaj nam sploh pomenita 27. april in 1. maj. Kaj nam pomenita kolektivno – za naš narod, našo družbo in našo državo?

27. april, Dan upora proti okupatorju, nekoč Dan Osvobodilne fronte, je v prvi vrsti simbolna prelomna točka slovenskega upora proti tistim, ki so želeli našo domovino razkosati, naš narod in jezik pa potisniti v pozabo kot napako zgodovine. Zgodovinarji radi poudarijo, da je bila Osvobodilna fronta (OF) najprej Protiimperialistična fronta, v osvobodilno se je preimenovala šele ob napadu na Sovjetsko zvezo, junija 1941. Bolj kot o imenu te organizacije je umestno, da se vprašamo o njenem namenu. Bil je april 1941, Slovenija je bila, potem ko je starojugoslovanska vojska razpadla, razkosana, mnogo naših ljudi je že bilo ustreljenih kot talcev, začeli so jih tudi izganjati. 

Nad našo domovino so se zgrnili črni oblaki, milosti za kogarkoli, ki bi hotel misliti in delovati v slovenščini in slovensko, ni bilo. V tem težkem trenutku za naš narod in našo zgodovino se nekaj posameznikov združi. V plemenitem namenu. S ciljem, da osnujejo organizacijo ali morda samo gibanje, ki bo pomagalo osvoboditi naš narod. Ki bo omogočilo, da bo ozemlje, ki ječi pod tujimi škornji, »spet slovensko«. Lahko jim očitamo naivnost, lahko jim pripišemo neumnost, vsekakor pa jim moramo priznati, da so bili pogumni. In da so bili državniški. Kajti brez njihove angažiranosti bi potrebovali veliko več časa, da bi se organizirali v odporniško gibanje, ki bi povezalo sprva spontane ljudske upore proti okupatorjem in kasneje tudi njihovim domačim pomagačem ali izdajalcem v narodnoosvobodilni boj (NOB). 

OF je posebna in edinstvena, ko razumemo čas in prostor, ko je nastala. Biti pogumen in tvegati v miru je – sploh če gledamo z današnje perspektive – drzno, a biti pogumen in tvegati v pogojih, ko večina trepeta za lastno preživetje in skrbi le za svoje vsakodnevno življenje, je vizionarsko. A vizionarstvo ni edina vrednota, ki jo slavimo 26. ali 27. aprila. Pomembni vsebini tega praznika sta tudi solidarnost in enakopravnost. Enakopravnost v tem, da OF ni sestavljala samo ena monolitna struktura, ampak so v to obliko ljudske fronte vstopili ljudje (danes bi rekli mnenjski voditelji) z vseh vetrov – partijci, krščanski socialisti, sokoli in kulturni delavci. Vsi so imeli pred vojno svoje politične interese, marsikdaj tudi nasprotne drug drugemu. A ko je šlo za narod in jezik, so se združili. Sprva na enakopravni osnovi. Ja, res je, Dolomitska izjava dve leti pozneje je zaradi enotnosti OF priznala prvenstvo Komunistične partije, a so se ustanovni člani OF o tem v tedanjih pogojih odločili demokratično in z odgovornostjo. S tem so sicer NOB politično povezali tudi z nasilno družbeno revolucijo v imenu delavcev in kmetov.  

Delovanje OF in partizanski način bojevanja v NOB je temeljil na solidarnosti. Ideja OF je bila, da osvobodijo Slovenijo in utemeljijo družbo na tovarištvu in sodelovanju med ljudmi – ne človek proti človeku, ampak človek s človekom. In spet: prišlo je tudi do napak, preuranjenega stopnjevanja družbene revolucije in celo do zločinov. A za te niso krivi ne OF in ne tisti, ki so za svojo domovino dali svoja življenja. Slavimo predvsem naš upor proti okupatorjem in kolaborantom ter s tem boj za našo nacionalno osvoboditev, pri čemer priznavamo dejstvo, da je za (ne pa pred!) njima potekala in po osvoboditvi prevladala nasilna družbena revolucija, ki je odpravila tudi začetni politični pluralizem v OF. To je ključno sporočilo 27. aprila.

Kaj pa 1. maj? Ker smo v Evropsko unijo (EU) vstopili na ta dan pred petnajstimi leti nas praznovanje mednarodnega praznika dela spominja, da je tudi EU prostor, kjer moramo nadaljevati boj za delavske pravice. Zato Evropa in Slovenija nista »ali – ali«, ampak »in – in«. Če želimo narediti korak naprej doma, moramo narediti korak naprej tudi v Evropi. Narediti jo moramo drugačno, bolj solidarno, bolj ukrojeno po človeku, bolj v službi ljudem. A to si moramo izboriti. Tako, kot so si delavske pravice izborili v Čikagu leta 1886. Danes se nam zdi 8-urni delavnik logičen. Ampak ni bilo še dolgo nazaj, ko je bil delavnik neomejen. Ko je delavec živel za to, da je delal. 

Danes pa – vsaj v večini primerov – delamo zato, da lahko živimo. Kljub umestnim pomislekom bi tako moralo biti. Res pa je, da smo zaradi ideološke zaslepljenosti ali samoumevne navajenosti to razumevanje delno tudi prostovoljno dali iz rok. A kot smo dali, tako si smemo vzeti nazaj, kar nam pripada. In osemurni delavnik je, kot je tudi pravica do 35-urnega delovnega tedna, naša pravica. Pravzaprav je pravica – danes, v dobi industrializacije in robotizacije – tudi to, da delamo manj za isto ali večje plačilo. Ne za manjše, kot bi kdo hotel. Namen napredka ni le kopičenje bogastva pri kapitalistih in bogataših, ampak tudi pravična družbena prerazdelitev slednjega. Solidarnost. Enakopravnost. Ne v rezultatih, ampak v (z)možnostih.

In prav vprašanje tega, koliko delamo, koliko je delo cenjeno, kako pomembno je delo – ne samo za preživetje, ampak za celoten razvoj civilizacije – je temeljno vprašanje, ki ga naslavlja 1. maj. Druženje in zabava, prav tako kresovanja na predvečer so prijetni, a ključ ostaja v vprašanju, kako narediti delo spet cenjeno, vredno, predvsem pa tako, da bo služilo človeku, ki ga opravlja. To lahko naredimo le na en način – z novimi, zelenimi in kakovostnimi delovnimi mesti, z delovnimi mesti znanja ter s tem dodane vrednosti, z delovnimi mesti, ki bodo omogočila ne samo dostojno, ampak dobro življenje za vsakogar. Z delovnimi mesti, ki ne bodo le »služba«, ampak bodo veselje. 

Kajti dober in lojalen delavec je zadovoljen delavec. Zato je prav, da delodajalci vedo, da če želijo, da je delo dobro opravljeno, morajo znati delavce nagraditi. Pravzaprav je nagrada premalo. Gre za njihovo družbeno odgovornost. Ustvariti morajo partnerstvo med delavcem in delodajalci. Biti si moramo enakopravni. In solidarni. V dobrem in slabem. Praznik dela, 1. maj, nas opominja na to, da je delo za človeka pomembno, saj krepi njegovo ustvarjalnost, njegove zmožnosti in sposobnosti, predvsem pa njegovo željo, da v izdelku, ki ga izdela, umesti sebe, svoje bistvo in sebstvo. 

Da. Dve prelomnici, a isto sporočilo. Sporočilo, da skupaj zmoremo več. Da zmoremo korak naprej ter da smo vedno v zgodovini, ko smo znali stopiti skupaj, naredili nekaj prelomnega. Za domovino, za družbo, pa tudi za nas same in za našo bodočnost. In zdaj, ob teh praznikih, je spet čas, da stopimo skupaj. Da naredimo prelom. Za boljšo Evropsko unijo. Za Evropsko unijo, ki bo drugačna. Ki bo prijazna človeku. Ki bo po meri ljudi. Solidarna in pravična. Okolju prijazna. Predvsem pa takšna, ki bo gledala in videla v bodočnost nas vseh. Zmogli smo leta 1886, zmogli leta 1941 in leta 1991. Verjamem, da bomo zmogli tudi 26. maja 2019. Ker gre za vse nas. In za naše otroke.

dr. Milan Brglez je predsednik Konference SD in poslanec v Državnem zboru ter kandidat za evropskega poslanca

Židan: Upor je sposobnost preživetja, samozavest in odgovornost

/in , /by

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora Dejan Židan je v slavnostnem govoru na osrednji državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju poudaril, da moramo tudi v zdajšnjem času dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Pozval je, naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

“Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev,” je v govoru na proslavi v kranjski dvorani Zlato polje opozoril Židan. Pa vendar se po njegovih besedah zdi, “da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka”.

Izrazil je razočaranje, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev: “Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.”

Kot je poudaril, je bila osamosvojitve Slovenije pred 28 leti, “ki je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti”. Velika složnost ob osamosvojitvi pa je po njegovih besedah sčasoma zbledela.

“V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod,” je opozoril. Zastavil je vprašanje, zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami.

“Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost,” je dodal Židan.

Celotni govor predsednika z državne proslave si lahko preberete v nadaljevanju:

Spoštovani borke in borci narodnoosvobodilnega boja, aktivistke in aktivisti Osvobodilne fronte,
spoštovani predsednik Republike Slovenije,
visoki in cenjeni gostje,
gospe in gospodje, tovarišice in tovariši!

Nocoj se spominjamo tistega usodnega aprila pred 78-imi leti. Spominjamo se evropskega naroda, ki je razkosan med štiri okupacijske sile izgubljal svojo poslednjo zgodovinsko možnost. Nemške nacistične sile so prodirale s severa in zasedle Gorenjsko, Štajersko, severni del Dolenjske do reke Save. Italijanski fašisti so ob Primorski zasedli Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano. Madžarske okupacijske sile so zavzele Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa del ozemlja v okolici Brežic do Obrežja. 

Sile osi so razkosale slovensko ozemlje, slovenski narod pa zapisale uničenju. Če bi se uresničili načrti fašističnih in nacističnih oblasti, nas danes ne bi bilo tukaj. Še posebej ne v Kranju. Gorenjska je bila predvidena za etnično čiščenje s priseljevanjem Nemcev iz Tirolske in iz bolj oddaljenih evropskih pokrajin. Pod slovenskimi gorami ne bi bilo več Slovencev, razen tistih redkih izjem, ki bi prestali rasni test.

Takrat, ko so okupatorji izrekli sodbo za izbris slovenskega naroda, so se na današnji dan pred 78-imi leti, v vili Josipa Vidmarja, v ljubljanski Rožni dolini zbrali možje, ki te sodbe niso sprejeli. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz Sokolov, Tone Fajfar iz Krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki naprednih kulturnih delavcev.  

Ustanovili so skupno gibanje, da organizira odpor proti okupatorjem na celotnem ozemlju slovenskega naroda. Prvotno ime gibanja ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična fronta«. Kasneje junija, po napadu Hitlerjevih sil na Sovjetsko zvezo, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V vrste Osvobodilne fronte se je kmalu vključevalo čedalje več različnih organizacij, društev in posameznikov. Gibanje se je širilo iz Ljubljane v druga mesta in vasi, številni aktivisti so izvajali napisne akcije, trosili letake, zbirali orožje, se ilegalno organizirali in pripravljali oboroženo vstajo.

Že 29. aprila so aktivisti v diverzantski akciji požgali dva avtomobila gestapa v Volkmerjevem prehodu v Mariboru. Le dva tedna zatem, 13. maja, se je odvil prvi oborožen spopad na Mali gori pri Ribnici med člani TIGR-a in italijanskimi karabinjerji. Sledili so številne žrtve in talci, trpljenje zavednih prebivalcev, izgnanih iz domov v pregnanstvo in taborišča smrti. Vse to je le poganjalo odločenost, ki je iz prvih isker upora v okupirani Evropi skozi mesece in leta zgradila zmagovito in osvobodilno partizansko vojsko.

Partizanski bataljoni in brigade so si nadeli imena iz uporniške zgodovine Slovencev: kot brigada Ivana Gradnika, tolminskega puntarja, pa Gubčeva brigada, ali iz kulturne zgodovine (Gregorčičeva, Kosovelova, Cankarjeva, Prešernova, Levstikova brigada), ali iz sproti nastajajoče zgodovine padlih legendarnih borcev in voditeljev Osvobodilne fronte (npr. Tomšičeva, Vojkova, Bračičeva, Zidanškova in Šlandrova brigada). 

Zakaj vse to naštevanje? Ker so uporni borci črpali moč za svoje akcije iz uporniške puntarske zgodovine, iz svobodoljubnosti primorskih tovarišev v organizaciji TIGR (zato Bazoviška brigada) in da so bili tovarištvo, pogum, odločnost ter nesebičnost ideali, ki so gradili legendarne poveljnike, borke in borce. V tistih razmerah totalne vojne je ideja o pravični družbi in svobodni Sloveniji izgradila močno in uporniško partizansko vojsko, pa tudi partizanske bolnišnice in partizanske šole. Partizanska kultura in partizanske pesmi so širile moč volje, ki se je prebujala v tem narodu, odločenem, da se upre svoji usodi.

Tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, 

ob dnevu upora proti okupatorju se s hvaležnostjo spominjamo vseh naših prednikov, ki se niso vdali; vseh, ki se niso predali malodušju neizogibne narodove (in svoje) smrti; vseh, ki so se borili za preživetje naroda, sami pa padli v bojih ali strohneli v taboriščih; vseh tistih mislecev, ki so nas s partizanskim uporom postavili na zemljevid sodobne Evrope, med zmagovalce v antifašističnem in antinacističnem boju.

Zaradi njihove odločitve smo mi danes tukaj. Zato moramo tudi danes dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Za vse, kar je bilo zapisano v našo zgodovino. Odgovornost za smelost, pogum in svobodoljubje, pa tudi odgovornost za strah, malodušje, napačne presoje in kolaboracijo. Vojna ima veliko obrazov!

Frontno črto med okupacijskimi silami in partizanskimi odredi, med zavojevalci in uporniki, so brisala notranja nasprotja. Politične sile, ki so delile narod še v času Kraljevine Jugoslavije, so v partizanskih borcih videle hujšega nasprotnika od okupacijskih režimov. Sovraštvo do novih naprednih sil, ki so se rojevale iz gneva zatiranih, jih je prignalo tako daleč, da so aktivno, z oboroženimi formacijami stopili na stran okupatorja.

Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev. Pa vendar se zdi, da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka. Na frontni črti med naš in njihov smo skopali globoke jarke sovraštva, izključevanja in neodpuščanja. 

Vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev. Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.

Spoštovani gospe in gospodje,

osamosvojitev Slovenije pred 28-imi leti, dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, je zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti. Velika složnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci pokazali na plebiscitu in ob osamosvojitvi, je sčasoma zbledela. V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov.

Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod. Bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem. Potekajo z znanjem, gospodarskim razvojem, inovativnostjo in idejami. Čeprav so frontne črte zabrisane, izza nasprotij sedanjega časa prepoznavamo klice, ki šibijo trdnost skupne evropske prihodnosti, ustvarjene iz zmage nad nacizmom in fašizmom.

Mi, ki z vso svojo politično voljo zagovarjamo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ker vidimo v Evropski uniji jamstvo za mir in varnost, smo med najbolj razočaranimi, ko na drugem koncu Evrope iz povezave izstopajo tisti, s katerimi so naši predniki izbojevali zavezniško zmago nad fašizmom in nacizmom. To so naši zavezniki iz evropskega odporniškega gibanja! Tudi mi smo nasledniki te skupne evropske ideje miru in sodelovanja. Odgovorni smo, če dovolimo, da se te zrahljajo, zbledijo in izginejo. Odgovorni smo za ohranitev in poglobitev evropskih vezi.

Ko danes ocenjujemo ta čas, se vprašajmo tudi, kako bo naše generacije v prihodnosti sodila zgodovina. Zakaj v tem izjemnem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami. Bosi, lačni, prezebli in brez orožja so se slovenski partizani med prvimi v okupirani Evropi uprli najmogočnejši vojski tistega časa. Verjeli so, da lahko organizirani dosežejo spremembo. V današnjem času pa se zdi, da v spremembe ne verjamemo več. A ta svet ni nespremenljiv. Spreminjajo pa ga lahko le naše odločitve.

Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost.

Med nami in v svetu so neenakosti, priče smo podnebnim spremembam, vzponu že davno preživetih idej, sovraštvu, razpadanju multilateralne povojne ureditve sveta, novodobnemu izolacionizmu in vojaškim konfliktom, pregnanim, lakoti in strahu, migracijam ter velikanskim razlikam v premoženju, v moči in v možnostih. So to vse danosti? Je to usoda? Ali na prihodnost danes res ne moremo več gledati drugače kot s strahom? Odgovor je NE!

To mora biti danes naš upor! Naš pogum, naša vera v pravičnost in v svobodo. Naša (skupna) volja spremeniti svet! V najusodnejših časih za narod smo znali prepoznati tisto, kar je prav. Naši predniki so se borili za enakopravnost in svobodo narodov, za enake pravice žensk in moških, za pravico do dela in za demokracijo. To so bile nekoč revolucionarne ideje, ki jih je bilo treba izboriti, da so postale naša sedanjost. Ker so sledili svojemu srcu, so obrnili tok zgodovine! 

In prav to, spoštovani gospe in gospodje, moramo storiti ponovno! Za nas, za naše otroke in za naše vnuke! Za generacije za njimi in za tiste, ki smo jim to dolžni zato, ker so oni, sredi okupirane Evrope, sanjali svobodo, sanjali pravičnost, sanjali drugačen svet. In ga s svojo krvjo, s svojimi življenji tudi izborili! Naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda! Naj živi svobodna in samostojna Slovenija!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link

Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!