Z narodnogospodarskega vidika je Slovenija v dobri kondiciji. V prvi polovici 2016 je bil naš bruto domači produkt (BDP) za 3.7% večji kot v enakem obdobju lani ter 11.6% nad svojo ravnjo v prvem polletju 2013. To je v letu, ko je bilo doseženo drugo dno recesije, ki je Slovenijo zajela po nastopu svetovne finančne krize. V prvi polovici 2016 je bil slovenski BDP (merjeno v evrih) že 5% nad primerljivo ravnjo med konjunkturo 2008. Če upoštevamo inflacijo (v žargonu »realno«), je naš BDP letos vendarle še za 4% manjši kot pred finančno krizo.
Ob nadaljevanju takšne rasti, kot jo imamo zadnje tri leta, bo tudi realno predkrizna raven BDP v Sloveniji kmalu presežena. Na to kažeta zlasti stabilnost na domačem trgu (avgusta letos je bila raven cen na drobno enaka kot avgusta lani) ter presežek v zunanji menjavi. Lani smo imeli na tekočem računu plačilne bilance (poleg menjave z blagom ter storitvami upošteva tudi plačila in prejemke iz naslova različnih dohodkov ter transferjev) presežek v višini 2.8 milijarde evrov, kar je predstavljalo 7% našega BDP. Letos se je ta presežek celo povečal.
Ob stabilni gospodarski rasti se izboljšuje zaposlenost. Julija je bilo v Sloveniji 23 tisoč več delovno aktivnih kot v enakem mesecu 2013, a vendarle 62 tisoč manj zasedenih delovnih mest glede na julij 2008 (pred nastopom krize dvojnega dna). Pričakovati je, in ankete o gospodarski klimi kažejo, da se bo zaposlenost (ob sezonskem nihanju) še naprej izboljševala z njo pa postopoma tudi socialni položaj najbolj ranljivih skupin našega prebivalstva.
Z gospodarsko rastjo se stabilizira javnofinančno ravnotežje. V prvi polovici 2016 je znašal deficit slovenske konsolidirane bilance javnega financiranja (vsota proračuna centralne države, občin, zdravstvene in pokojninske blagajne) le še 157 milijonov evrov, kar nakazuje, da bo v celem letu tudi v primeru nekoliko višje ravni v drugem polletju (visok primanjkljaj je značilen zlasti za december) predstavljal med 1% in 2% našega BDP. Odločno znotraj Maastrichtskega kriterija 3%.
In vendar. Slovenski javni dolg znaša 32.6 milijarde evrov. Od tega je kar 14.4 milijarde evrov sredstev plasiranih v banke in gospodarstvo ali pa prevzetih obveznosti. Slovenija ima 4.9 milijarde evrov depozitov v bankah (podatek za konec 2015), 4.8 milijarde evrov je znašala dokapitalizacija bank, 4.7 milijarde evrov pa predstavljajo dokapitalizacije, plasma državnega kapitala v tujino (Grčija) in prevzemanje različnih obveznosti (hrvaški in bosanski varčevalci).
Slovenija letno za servisiranje javnega dolga (predpostavljena je 3% obrestna mera), ki ni povezan s financiranjem proračunskega primanjkljaja, porabi okoli 440 milijonov evrov ali več kot 1% BDP. To so sredstva, ki bi jih lahko namenili financiranju normalne ravni družbene reprodukcije v gospodarstvu na postindustrijski fazi svojega razvoja: kultura, šolstvo, znanost, zdravstvo, socialna in družinska politika, varnost, ipd. Pa jih ne. Sedaj so ta sredstva (vsaj del plasiran v dokapitalizacijo bank) očiten cilj različnih »lastninjenj«.
Posebno poglavje predstavlja delovanje našega bančnega sistema. Od 2010 do sredine 2016 so krediti bank gospodarstvu (t.i. nefinančne družbe) upadli za 12 milijard evrov ali kar za 57%. Po tem bizarnem rezultatu je Slovenija unikum v območju evra, v EU in v svetu. Ob pomanjkanju ponudbe kreditov se odvija prodaja podjetij in bank v brezcenje.
Na primer:
– NKBM je bila vredna 400 milijonov evrov, dokapitalizirali smo jo za 870 milijonov evrov in prodali za 250 milijonov evrov, izguba je torej ena milijarda evrov ali protivrednost avtoceste Ljubljana – Brežice
– Cimos je bil prodan po ceni, ki je ostala tajnost
– Paloma je bila prodana konkurentu iz Slovaške
– Mercator je bil prodan konkurentu iz Hrvaške
– Pivovarna Laško – Union je bila prodana konkurentu iz Nizozemske
– Helios je bil prodan konkurentu iz Avstrije
Podjetja se prodajajo po likvidacijski vrednosti, to je po cenah nižjih od njihove knjižne vrednosti (ali v bližini nje). Očitno gre za poseben projekt (organizirano, premišljeno in vodeno aktivnost), ki ga mora država Slovenija zaustaviti, odgovorne zanj pa postaviti pred sodišče.
Razprodaja slovenskih podjetij bo imela velike gospodarske in politične posledice. Postali bomo polkolonija brez možnosti vodenja razvoja in odpiranja kvalitetnih delovnih mest. Nove generacije ne bodo imele perspektive za delo, kaj šele za kariero v Sloveniji. Sledilo bo izseljevanje in nadaljnji padec rodnosti. Poglejmo si demografske učinke, ki jih je imel podoben razvojni model (poceni razprodaja ključnih gospodarskih subjektov) kot ga od 2012 dalje izvaja Slovenija, v državah, ki so z njim začele že v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od 1989 do 2015 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 67 tisoč ali 3%, medtem ko se je v Latviji zmanjšalo za 680 tisoč ali 25%, v Litvi za 754 tisoč ali 21%, v Estoniji za 252 tisoč ali 16% in na Madžarskem za 733 tisoč ali 7%.
Razprodaja Slovenije bo brez dvoma imela tudi politične posledice. Če bo šlo tako naprej in če se projekt prodaje podjetij (imenovane »obljubljena privatizacija«) ne ustavi, se bo v volilnem letu 2018 v Sloveniji odprl prostor za ustavno večino desnemu populistu z vsemi atributi, ki sodijo zraven, na čelu z zavračanjem svobode, bratstva in enakosti na katerih sta pred petinšestdesetimi leti temeljila povezava protifašistične koalicije v svetu ter ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zato predlagam, da socialdemokratska politika izrazi skrb nad vlogo države pri nepremišljeni razprodaji slovenskih podjetij in predlaga, da se izvede revizija projekta sanacije bank iz decembra 2013, ki je takšno ravnanje omogočil. Obljuba o prodaji točno določenih podjetij je bila nesprejemljivo popuščanje vplivnim lobijem iz tujine.
Dr. France Križanič o slovenskih družbeno-ekonomskih razmerah
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićZ narodnogospodarskega vidika je Slovenija v dobri kondiciji. V prvi polovici 2016 je bil naš bruto domači produkt (BDP) za 3.7% večji kot v enakem obdobju lani ter 11.6% nad svojo ravnjo v prvem polletju 2013. To je v letu, ko je bilo doseženo drugo dno recesije, ki je Slovenijo zajela po nastopu svetovne finančne krize. V prvi polovici 2016 je bil slovenski BDP (merjeno v evrih) že 5% nad primerljivo ravnjo med konjunkturo 2008. Če upoštevamo inflacijo (v žargonu »realno«), je naš BDP letos vendarle še za 4% manjši kot pred finančno krizo.
Ob nadaljevanju takšne rasti, kot jo imamo zadnje tri leta, bo tudi realno predkrizna raven BDP v Sloveniji kmalu presežena. Na to kažeta zlasti stabilnost na domačem trgu (avgusta letos je bila raven cen na drobno enaka kot avgusta lani) ter presežek v zunanji menjavi. Lani smo imeli na tekočem računu plačilne bilance (poleg menjave z blagom ter storitvami upošteva tudi plačila in prejemke iz naslova različnih dohodkov ter transferjev) presežek v višini 2.8 milijarde evrov, kar je predstavljalo 7% našega BDP. Letos se je ta presežek celo povečal.
Ob stabilni gospodarski rasti se izboljšuje zaposlenost. Julija je bilo v Sloveniji 23 tisoč več delovno aktivnih kot v enakem mesecu 2013, a vendarle 62 tisoč manj zasedenih delovnih mest glede na julij 2008 (pred nastopom krize dvojnega dna). Pričakovati je, in ankete o gospodarski klimi kažejo, da se bo zaposlenost (ob sezonskem nihanju) še naprej izboljševala z njo pa postopoma tudi socialni položaj najbolj ranljivih skupin našega prebivalstva.
Z gospodarsko rastjo se stabilizira javnofinančno ravnotežje. V prvi polovici 2016 je znašal deficit slovenske konsolidirane bilance javnega financiranja (vsota proračuna centralne države, občin, zdravstvene in pokojninske blagajne) le še 157 milijonov evrov, kar nakazuje, da bo v celem letu tudi v primeru nekoliko višje ravni v drugem polletju (visok primanjkljaj je značilen zlasti za december) predstavljal med 1% in 2% našega BDP. Odločno znotraj Maastrichtskega kriterija 3%.
In vendar. Slovenski javni dolg znaša 32.6 milijarde evrov. Od tega je kar 14.4 milijarde evrov sredstev plasiranih v banke in gospodarstvo ali pa prevzetih obveznosti. Slovenija ima 4.9 milijarde evrov depozitov v bankah (podatek za konec 2015), 4.8 milijarde evrov je znašala dokapitalizacija bank, 4.7 milijarde evrov pa predstavljajo dokapitalizacije, plasma državnega kapitala v tujino (Grčija) in prevzemanje različnih obveznosti (hrvaški in bosanski varčevalci).
Slovenija letno za servisiranje javnega dolga (predpostavljena je 3% obrestna mera), ki ni povezan s financiranjem proračunskega primanjkljaja, porabi okoli 440 milijonov evrov ali več kot 1% BDP. To so sredstva, ki bi jih lahko namenili financiranju normalne ravni družbene reprodukcije v gospodarstvu na postindustrijski fazi svojega razvoja: kultura, šolstvo, znanost, zdravstvo, socialna in družinska politika, varnost, ipd. Pa jih ne. Sedaj so ta sredstva (vsaj del plasiran v dokapitalizacijo bank) očiten cilj različnih »lastninjenj«.
Posebno poglavje predstavlja delovanje našega bančnega sistema. Od 2010 do sredine 2016 so krediti bank gospodarstvu (t.i. nefinančne družbe) upadli za 12 milijard evrov ali kar za 57%. Po tem bizarnem rezultatu je Slovenija unikum v območju evra, v EU in v svetu. Ob pomanjkanju ponudbe kreditov se odvija prodaja podjetij in bank v brezcenje.
Na primer:
– NKBM je bila vredna 400 milijonov evrov, dokapitalizirali smo jo za 870 milijonov evrov in prodali za 250 milijonov evrov, izguba je torej ena milijarda evrov ali protivrednost avtoceste Ljubljana – Brežice
– Cimos je bil prodan po ceni, ki je ostala tajnost
– Paloma je bila prodana konkurentu iz Slovaške
– Mercator je bil prodan konkurentu iz Hrvaške
– Pivovarna Laško – Union je bila prodana konkurentu iz Nizozemske
– Helios je bil prodan konkurentu iz Avstrije
Podjetja se prodajajo po likvidacijski vrednosti, to je po cenah nižjih od njihove knjižne vrednosti (ali v bližini nje). Očitno gre za poseben projekt (organizirano, premišljeno in vodeno aktivnost), ki ga mora država Slovenija zaustaviti, odgovorne zanj pa postaviti pred sodišče.
Razprodaja slovenskih podjetij bo imela velike gospodarske in politične posledice. Postali bomo polkolonija brez možnosti vodenja razvoja in odpiranja kvalitetnih delovnih mest. Nove generacije ne bodo imele perspektive za delo, kaj šele za kariero v Sloveniji. Sledilo bo izseljevanje in nadaljnji padec rodnosti. Poglejmo si demografske učinke, ki jih je imel podoben razvojni model (poceni razprodaja ključnih gospodarskih subjektov) kot ga od 2012 dalje izvaja Slovenija, v državah, ki so z njim začele že v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od 1989 do 2015 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 67 tisoč ali 3%, medtem ko se je v Latviji zmanjšalo za 680 tisoč ali 25%, v Litvi za 754 tisoč ali 21%, v Estoniji za 252 tisoč ali 16% in na Madžarskem za 733 tisoč ali 7%.
Razprodaja Slovenije bo brez dvoma imela tudi politične posledice. Če bo šlo tako naprej in če se projekt prodaje podjetij (imenovane »obljubljena privatizacija«) ne ustavi, se bo v volilnem letu 2018 v Sloveniji odprl prostor za ustavno večino desnemu populistu z vsemi atributi, ki sodijo zraven, na čelu z zavračanjem svobode, bratstva in enakosti na katerih sta pred petinšestdesetimi leti temeljila povezava protifašistične koalicije v svetu ter ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zato predlagam, da socialdemokratska politika izrazi skrb nad vlogo države pri nepremišljeni razprodaji slovenskih podjetij in predlaga, da se izvede revizija projekta sanacije bank iz decembra 2013, ki je takšno ravnanje omogočil. Obljuba o prodaji točno določenih podjetij je bila nesprejemljivo popuščanje vplivnim lobijem iz tujine.
Poslanec Škoberne s pobudo ministrici za izobraževanje glede zagotovitve dokončanja študija študentom predbolonjskih programov
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanec SD Jan Škoberne je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil poslansko pobudo v zvezi s prehodom na bolonjski študij za študente predbolonjskih programov, ki do konca septembra 2016 še niso uspeli zaključiti študija.
Besedilo poslanske pobude:
Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič!
Veljavna zakonodaja določa, da so morali študentje predbolonjskih programov do konca septembra 2016 zaključiti študij, če so želeli zaključiti izobraževanje po predbolonjskih programih, po katerih so se vpisali. Zaradi tega smo v preteklih mesecih videli velik pritisk na visokošolske zavode, kjer je veliko število ljudi želelo zaključiti svoje izobraževanje.
Nekateri študentje iz različnih razlogov (neopravljeni izpiti, neopravljeni zagovori diplom) do konca septembra niso uspeli zaključiti starih, predbolonjskih študijskih programov, čeprav so to načrtovali. Ker so načrtovali, da bodo svoj študij zaključili, predhodno niso oddali prošnje za prehod s starega na bolonjski študijski program, da bi se jim priznale že opravljene obveznosti in da bi izvedeli, na kakšen način lahko svoj študij zaključijo po bolonjskem sistemu. Če bi študentje želeli svoj študij nadaljevati v bolonjskem sistemu že v študijskem letu 2016/2017, bi se morali predhodno do sredine septembra na prijaviti na razpis za vpis po merilih za prehode in se vpisati v novi študijski program.
Ker je marsikdo predvideval, da bo svoj študij zaključil po tem roku, se ni prijavil na razpis za vpis, na nekaterih študijskih programih pa mest za vpis po merilih za prehode sploh ni bilo. Zdaj je takim študentom onemogočen vpis v tem študijskem letu, četudi jim je za dokončanje ostala lahko tudi le ena obveznost, kar pomeni, da bi tudi po pretvorbi in priznavanju opravljenih obveznosti svoj študij lahko zaključili v čim krajšem času. Prav tako je za takšne študente po merilih za prehode predviden vpis na prvostopenjske študijske programe, čeprav je stopnja izobrazbe, ki jo študentje pridobijo po končanih starih predbolonjskih programih, izenačena s stopnjo, ki jo študentje pridobijo po končanjih drugostopenjskih, tj. magistrskih, bolonjskih programih. O več različnih zgodbah študentov je pred časom tudi pisal časnik Delo.
Upoštevajoč navedeno problematiko naslavljam naslednjo poslansko pobudo:
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj zagotovi, da se razpiše dodaten rok za vpis po merilih za prehode, tako da se študentom, ki jim do konca septembra 2016 ni uspelo dokončati starega študija, omogoči čimprejšnje dokončanje študija po bolonjskem programu.
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj z visokošolskimi zavodi zagotovi, da se bodo študentje, ki želijo študij dokončati po bolonjskem programu, lahko vpisali v primerljiv letnik študija glede na opravljene in priznane obveznosti ne glede na stopnjo študija.
Da se mora študent, ki je na primer dokončal enega od dveh dvopredmetnih programov na Filozofski fakulteti in mu na drugem manjka samo en izpit ali zagovor diplome, najprej za eno leto vpisati na prvo bolonjsko stopnjo, nato pa naj bi še dve leti študiral na drugi bolonjski stopnji, namreč nima smisla. Zato naj se zagotovi, da lahko svoj študij (seveda ob izpolnitvi vseh zahtev po merilih za prehode) zaključi v najkrajšem možnem času. V kolikor je potrebno tudi predlagam, da MIZŠ pripravi ustrezno dopolnitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, da se uredi ta problematika.
Jan Škoberne
poslanec Socialnih demokratov
Voščilo ob svetovnem dnevu učiteljic in učiteljev
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićOb 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljic in učiteljev, želimo Socialni demokrati čestitati in se zahvaliti vsem učiteljem in učiteljicam na vseh stopnjah izobraževanja, ki opravljajo to poslanstvo, ki je več kot samo poklic. Je izjemno družbeno odgovorno delo, saj je od kakovostnega dela učiteljic in učiteljev odvisna prihodnost naše družbe in države. Izzivi, s katerimi se soočate, so večji kot kadarkoli. Potrebno je veliko znanja in sposobnosti pedagoške empatije, da bi lahko razumeli posebnosti vsakega otroka in mladostnika. Potrebno je povezovati včerajšnje in jutrišnje, globalno in lokalno, tuje in domače, da bi bile prihodnje generacije pripravljene na izzive 21. stoletja.
Slovenska šola je dobra šola. Temelji na zavesti ljudi, da je vlaganje v znanje najboljša popotnica našim otrokom in mladini. To poslanstvo najbolje izpolnjujemo s kakovostno in dobro razvito mrežo javnih šol. Ta nam zagotavlja visoko raven izobraženosti vseh generacij, to je temelj učeče se družbe, ki želi napredovati in postajati vedno boljša. Naša šola zagotavlja dostopnost za vse, pravičnost in enakost v izobraževalnem procesu.
Prosim, prejmite naše iskrene čestitke z željo, da bi nadaljevali vaše dobro delo.
dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport
Minister Židan na konferenci v Nemčiji: Gorsko-hribovskim kmetijam moramo omogočiti preživetje in razvoj
/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić“Razvoj in preživetje gorsko-hribovskih kmetij je v javnem interesu, saj opravlja posebne javne funkcije, skrbi za poseljenost podeželja, ohranja biotsko raznovrstnost,” je na posebni konferenci o gorskih kmetijah v nemškem Garmisch-Partenkirchnu poudaril kmetijski minister mag. Dejan Židan. Izpostavil je pomen povezovanja držav, ki imajo ta poseben tip kmetovanja. Židana je na konferenco “Gorsko kmetijstvo – tradicija in odgovornost za prihodnost” povabil nemški minister za hrano in kmetijstvo Christian Schmidt. Gorsko-hribovsko kmetovanje deluje pod posebnimi pogoji, z malo polji, veliko travinja, stroški proizvodnje so bistveno višji. Države v alpskem območju si želijo ta tip kmetovanja ohraniti, mu omogočiti preživetje in razvoj. V Sloveniji na primer več kot polovica vseh kmetij spada v gorsko-hribovsko območje.
Umik s teh kmetij pomeni propad kmetije in zaraščanje, česar pa so Slovenija po Židanovih besedah ne želi, saj je delež zaraščenosti že zelo visok. “Pomembno je, da obstaja skupina evropskih držav, ki ob zagovarjanju kmetijske politike zagovarjamo tudi gorsko-hribovske kmetije. Ne moremo si privoščiti, da bi bila evropska kmetijska politika napisana samo na kožo ravninskih kmetij, ki jim je lažje kmetovati z nižjimi stroški,” je povedal slovenski minister. Predstavil je posebne ukrepe, ki jih na tem področju vodi Slovenija, in napovedal tudi uvedbo dodatnega plačila na naklon. Če ima kmetija površine, kjer je naklon večji kot 35 odstotkov, bo prihodnje leto kmet dobil 50 evrov na hektar, kjer pa je naklon večji od 50 odstotkov, pa 100 evrov na hektar. Napovedal je tudi posebne razpise za male kmetije za enkratno sofinanciranje razvoja in za boljše pogoje za sofinanciranje splošnih investicij.
Posvet je bil pomemben tudi z vidika priprave na novo kmetijsko politiko po letu 2020. “Pomembno je, da se države, ki imamo gorske kmetije, med sabo pogovarjamo. Tako bomo v evropski družini bolj trdo zastopale naša specifična stališča,” je dodal Židan. Ponovno nastaja skupina držav kot leta 2010, v kateri so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, ki imajo tudi gorski način kmetovanja. Židan je poudaril, da to ni povprečen način evropskega kmetovanja, zato se morajo te države povezovati s ciljem, da se ohrani tudi ta specifičen način kmetijske proizvodnje. Ob tem je dodal, da je v vsakem primeru treba ohraniti močno kmetijsko politiko tudi po letu 2020. Pričakuje, da bosta tudi slovenska vlada in parlament ob začetku pogajanj za bodoče financiranje politik v EU jasno izpostavila pomen močne kmetijske politike tudi v prihodnje.
Konferenci je sledilo bilateralno srečanje med Slovenijo in Nemčijo. Glavna točka je bila priprava na novo kmetijsko politiko, kjer so si izmenjali prva razmišljanja. Spregovorili so o nadaljnjih korakih pri večji pravičnosti v prehranski verigi. “Na odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta se začenja priprava serije predlogov ukrepov. Reševanje te problematike na ravni držav ne daje zadostnih rezultatov, zato bomo nadaljevali s pripravo nove regulative na ravni EU,” je pojasnil Židan.
Ob robu zasedanja FAO minister Židan papežu Frančišku predstavil pobudi Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je z delegacijo iz Slovenije na Agenciji Združenih narodov za prehrano v Rimu (FAO) udeležil zasedanja Odbora za kmetijstvo pri FAO (COAG), kjer so med drugim obravnavali tudi pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.
Ob robu zasedanja FAO se je minister Dejan Židan udeležil splošne avdience pri papežu Frančišku v Vatikanu, kjer ga je seznanil s pobudo Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel in mu ob tem poklonil slovenski med in potico. Slovenski minister Židan je v Rimu opravil tudi več dvostranskih srečanj z različnimi predstavniki držav in institucij.
V prostorih FAO je prvič na ogled tudi interaktivni paviljon »Čebelji svet« (del paviljona v nastajanju je bil slovenski javnosti predstavljen na sejmu AGRA), s katerim Slovenija obiskovalce paviljona informira o pobudi razglasitve svetovnega dne čebel ter jim približala vsebine o pomenu čebel, čebelarstva in opraševanja za človeštvo kot prispevku v boju zoper lakoto oz. zagotavljanja prehranske varnosti in varovanja okolja. Kot je dejal minister Dejan Židan, si od projekta obetamo “večjo prepoznavnost Kranjske čebele in pomena opraševanja, turistično obiskanost Slovenije, splošne gospodarske koristi ter prepoznavnost slovenskega čebelarstva v svetu, ob tem pa pričakujemo tudi interes za čebelarsko opremo, narejeno v Sloveniji”.
Paviljon »Čebelji svet« je kupola, sestavljena iz lesenih šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice, ki so zapolnjene z različno vsebino. Obiskovalcu predstavijo življenje čebel skozi fotografije znanih slovenskih fotografov, video posnetkov o čebelah in Sloveniji, posebej zanimiva pa bo za obiskovalce interaktivna predstavitev čebeljega sveta preko VR tehnologije, holograma in za mlade računalniške igrice. Obiskovalci se bodo seznanili tudi s pravimi slovenskimi medovitimi rastlinami, celotni projekt pa je zasnovan iz slovenskega lesa, znanja, fotografij, video posnetkov ter drugih tehnoloških in računalniških aplikacijah.
Slovensko pobudo, da se 20. maj razglasi kot svetovni dan čebel, je v nadaljevanju zasedanja podprlo vseh 194 članic Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Minister za kmetijstvo Dejan Židan je podporo pospremil z besedami, da svetovni dan čebel povezuje svet, kar je še posebej pomembno v časih politične nestabilnosti in gospodarske nestanovitnosti.
Forum starejših in Mladi forum na konferenci poudarila potrebo po ustanovitvi demografskega sklada kot sestavnega dela stabilnega pokojninskega sistema
/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis SarkićV Ljubljani je v torek, 27. septembra, potekala konferenca Foruma starejših SD in Mladega foruma SD z naslovom “Varna starost za zdajšnje in bodoče generacije”, na kateri smo skupaj s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Mladinskega sveta Slovenije (MSS) med drugim razpravljali o ustanovitvi rezervnega demografskega sklada in o t.i. beli knjigi.
Kot je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil predsednik SD mag. Dejan Židan, je naloga Socialnih demokratov, da skupaj s civilno-družbenimi organizacijami, strarejših in mladih, čimprej uveljavimo namero, da se ustanovi demografski sklad, ki bo bo dolgoročno zagotavljal dostojne pokojnine prihodnjim generacijam upokojencev. “Za oblikovanje demografskega sklada, ki naj bi z milijardnim premoženjem zagotavljal denar za pokojnine prihodnjim generacijam, Socialni demokrati pričakujemo iskanje najširšega družbenega konsenza,” je poudaril Židan.
Udeleženci konference so poudarili potrebo po ustanovitvi demografskega sklada kot sestavnega dela stabilnega pokojninskega sistema. Razprava je tudi pozvala k medgeneracijski solidarnosti pri iskanju vzdržnih rešitev. Predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar je opozoril, da neuravnotežene demografske slike ni mogoče reševati z zmanjševanjem pravic starejših. Politika po njegovih besedah ne bi smela starejših obravnavati kot nepotreben strošek, hkrati pa bi morala pri spremembah pokojninskega sistema prisluhniti tudi potrebam mlade in srednje generacije. Brez medgeneracijske solidarnosti ne bo mogoče uresničevati sprejetih obvez v okviru pokojninskega sistema, je izpostavil Hočevar.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik ZDUS Janez Sušnik, ki je bil še posebej kritičen do omahovanja politike pri ustanavljanju sklada. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada še to jesen predstavila zakonski predlog. Če do tega ne bo prišlo, bo moral po njegovih besedah predlog pripraviti ZDUS. Kot enega od ključnih elementov pri ustanavljanju sklada, je Hočevar izpostavil zagotovitev stabilnih finančnih virov, ki bodo napajali sklad. Po njegovih besedah je sklad lahko le pomoč pri izplačevanju pokojnin, nikakor pa ne more v celoti nadomestiti pokojninskega sistema, je opozoril. Dodal je, da bo Kapitalska družba izničila “še tisto malo rezerv, ki jih je ostalo”, če politika ne bo pohitela z ustanavljanjem sklada.
“Na žalost nismo tam, kjer bi si želeli,” pa je zamudo pri ustanavljanju demografskega sklada na vprašanja novinarjev komentiral predsednik SD Dejan Židan. Spomnil je, da ZDUS in MSS kot predstavnika starejših in mladih še vedno nista dobila povabila za sodelovanje v politični razpravi o tem projektu. Židan je opozoril, da bo sklad namenjen zlasti reševanju bodočih težav pokojninskega sistema. “Zato je potrebno, da ima na razpolago zadosti virov. Premalo je samo gledati premoženje, s katerim upravlja KAD,” je dejal.
Po njegovih besedah bo treba najti tudi druge vire, pri tem pa je kot pomemben vir izpostavil del donosa iz državnih kapitalskih naložb. Na vprašanje novinarjev, kakšna je politična klima v zvezi s skladom, je Židan odgovoril, da je načelno soglasje o njegovi ustanovitvi stalno prisotno, vedno znova pa se pojavijo zadržki pri iskanju realnih finančnih virov. Izrazil je pričakovanje, da je obdobje zadržkov v koaliciji vendarle minilo in bo na podlagi čim širše javne razprave sklad zaživel v letu 2017.
Židan na delovnem srečanju vodstva SD in županov v Žalcu: Socialni demokrati smo z argumenti za leto 2017 na vladi zagotovili 530 evrov povprečnine
/in Lokalno, Novice, Poslanska skupina, Stranka /by Denis SarkićV Žalcu je potekalo jesensko delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom, poslancev in ministrov ter županov iz vrst SD. Glavne teme sestanka so bile naše prioritete na lokalni in državni ravni, povprečnine in financiranje lokalnih skupnosti, priprava novele zakona o lokalni samoupravi in druge aktualne zadeve ter projekti, ki jih po Sloveniji trenutno vodijo županje in župani iz vrst SD. Gostitelj tokratnega delovnega srečanja je bil župan Občine Žalec in vodja Županskega foruma SD Janko Kos, ki je v nadaljevanju obiska predstavil še občinski projekt v žalskem mestnem parku – fontano Zeleno zlato, s katero so se v občini poklonili hmeljski dediščini.
“SD je na vladi zagovarjala dvig povprečnine in z argumenti nam je uspelo zagotoviti za leto 2017 530 evrov povprečnine na prebivalca,” je po srečanju vodstva stranke v Žalcu v izjavi za medije povedal predsednik SD Dejan Židan in dodal, da je občinam na voljo tudi investicijski denar. Na srečanju so se pogovarjali tudi o kohezijski politiki. Kot je dejal Židan, so se na srečanju dogovorili, da bodo pridobljene informacije, ki se nanašajo na kohezijsko politiko, predstavili ministrici za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenki Smerkolj.
“V SD se zavedamo, da se bo Slovenija hitreje razvijala, če se bodo tudi lokalne skupnosti hitreje razvijale. Lokalne skupnosti pa dokazujejo, da so neko gibalo razvoja tudi v času, ko je na državni ravni manj denarja za občinske naložbe,” je pojasnil Židan. Vodja županskega foruma SD Janko Kos pa je priznal, da župani so s stisnjenimi zobmi podprli predlog finančne ministrice Mateje Vraničar Erman o višini povprečnine za leto 2017, leta 2018 pa bo povprečnina znašala 536 evrov na prebivalca. “Povprečnina bi morala biti še višja, ampak se zavedamo aktualnega družbeno-ekonomskega trenutka,” je še dejal Kos.
Predsednik SD in kmetijski minister Židan se je v nadaljevanju v izjavi za medije v Žalcu odzval tudi na napoved interpelacije o delu vlade in zavrnil očitke opozicijske SDS. Po Židanovi oceni je aktualna vlada naredila zelo veliko in v tem trenutku zagotavlja varnost in stabilnost države. Židan verjame, da bo koalicija svojo funkcijo dobro opravljala do konca mandata. “Kmetijsko ministrstvo je uresničilo vseh 14 napovedanih ukrepov in še več. Najtežje je bilo Slovenijo prilagoditi evropski kmetijski politiki. Marsikdo misli, da je to samoumevno, pa ni. Uspešno smo prekinili 20-letno neracionalno delo z državnimi gozdovi, noben pred nami se ni upal tega lotiti”, je dejal Židan. Glede podpore 106 ukrepom, ki so jih predlagali slovenski obrtniki, je pojasnil, da “vlada na tem področju vodi socialni dialog skozi katerega išče konsenz”. “Da bi vsem ugodili, pa ne gre,” meni minister.
Ocenjuje tudi, da bi vlada lahko naredila še več, zato bodo v stranki še naprej spremljali izvajanje koalicijske pogodbe. Po Židanovih besedah je gospodarska rast posledica dela tudi te vlade. Število brezposelnih je letos padlo pod 100.000 in če se bo gospodarska rast nadaljevala, bomo v treh do štirih letih imeli naravno brezposelnost 50.000 do 60.000 nezaposlenih. Za Židana je napovedana interpelacija SDS legitimno sredstvo opozicije, njena naloga je, da kritizira. “Sam pa bi si želel, da bi opozicija razumela, da če je nekaj dobrega, da je to treba tudi pohvaliti. Tega pa opozicija v Sloveniji ne zmore”, je dejal prvak SD. Delo treh ministrov iz SD je Židan ocenil kot dobro, dodal je še, da je trenutna gospodarska rast posledica tudi dela vlad Boruta Pahorja in Alenke Bratušek.
Židan na srečanju s člani odbora EP za kmetijstvo: “Slovenija pričakuje, da bodo zaščito vina teran spoštovale vse članice EU.”
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v Ljubljani sestal s člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja pod vodstvom evropskega poslanca Erica Andrieuja, ki je na obisku v Sloveniji. Minister je srečanje izkoristil tudi za pogovor o teranu, evropskim poslancem pa poudaril, da Slovenija pričakuje, da bodo zaščito tega vina spoštovale vse članice Evropske unije. “Evropski pravni red ne more veljati samo za velike države, še bolj pomembno je, da velja tudi za majhne države, zato pričakujemo, da se bodo vse države držale evropskega pravnega reda,” je po srečanju z evropskimi poslanci na ministrstvu v izjavi za medije poudaril Židan. “Slovenija pričakuje, da bo tudi teran kot del evropskega pravnega reda zaščiten še naprej in da se bo zaščita izvajala enotno na območju vseh 28 članic EU,” je izpostavil Židan, ki mu podpora evropskih poslancev pri tem veliko pomeni.
Z mnenjem ministra Židana se strinja tudi gostitelj delegacije, slovenski evropski poslanec Franc Bogovič. Kot je poudaril, je treba najprej na ravni EU spoštovati regionalne zaščite, če želimo imeti red v Evropi in se kakovostno pogajati z ostalimi državami, npr. ZDA ali Kanado. Tudi vodja delegacije evropskih poslancev Andrieu zagovarja stališče, da je treba evropsko zakonodajo spoštovati, še posebej ker je na področju zaščite porekla potrebno veliko dela, da se do nje pride. Evropski parlament bo tako glede vprašanja spoštovanja evropske zaščite terana Sloveniji stal ob strani. Slovenija je teran zaščitila leta 2000, Hrvaška pa to zaščito krši. V hrvaških trgovinah namreč še vedno tržijo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na kraški planoti, kot to zahteva pravni red EU. S 30. junijem se je sicer izteklo obdobje, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina.
Minister se je sicer z evropskimi poslanci pogovarjal tudi o poštenosti v prehranski verigi. “Vsi ugotavljamo, da dosedanji ukrepi niso bili zadostni in zelo me veseli, da obstaja prepričanje, da je čas, da pridemo do enotne evropske uredbe. Posamezne države ne morejo zmagati, ko se borijo z velikimi evropskimi trgovskimi verigami ali velikimi proizvajalci hrane, ki so multinacionalke. Skupaj lahko zmagamo v korist kmeta, če imamo skupen evropski pristop,” je poudaril Židan. Problematika prehranske verige je tudi za Evropski parlament po Andrieujevih pojasnilih pomembno vprašanje. Pri tem so opozorili tako na pritiske velikih trgovcev in distributerjev kot na grožnje, ki jih za položaj kmetov v prehranski verigi predstavljajo kmetijske multinacionalke. Strinjali so se s pomenom razvoja in ohranjanja vitalnosti podeželja. Zanj pa je po besedah vodje delegacije Evropskega parlamenta pomembna takšna ureditev, ki spoštuje vse tri razsežnosti prehranske verige – proizvodnjo, predelavo in trženje ter prodajo.
Židan je gostom predstavil tudi razmišljanje Slovenije o novi finančni perspektivi. “Izhodišča so jasna, izzivi pred kmetijstvom še večji,” je dejal in dodal, da še naprej potrebujemo močno kmetijsko politiko, izjemno je pomembna nadaljnja močna podpora območjem, kjer se težko kmetuje. “Izjemno se zavedamo vloge do okolja, okoljski ukrepi potrebujejo vire,” je izpostavil minister, ki kot pozitivne ocenjuje ukrepe za mlade kmete in prilagajanje na podnebne spremembe. Židan se je evropskim poslancem zahvalil tudi za podporo pri naporih Slovenije, da bi Združeni narodi prihodnje leto 20. maj razglasili svetovni dan čebel. Kot je medtem poudaril Andrieu, Slovenija lahko pri prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel računa na podporo Evropskega parlamenta.
V SD smo pripravili predlog zakona o rabi konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter njeno proizvodnjo v Sloveniji
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka /by Denis SarkićPoslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Gorazd Prah sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila zakonski predlog novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami – legalizacija konoplje v medicinske namene, ki ga je pripravila Poslanska skupina SD. Cilj zakona je odpraviti neskladje v zakonu in tako na enostaven in varen način omogočiti uporabo konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter zagotoviti čimprejšnjo dostopnost konoplje kot zdravila za bolnike ter omogočiti proizvodnjo in raziskave v Sloveniji.
Predstavitev SD predloga zakona o rabi konoplje v medicinske namene from Socialni demokrati on Vimeo.
Socialni demokrati smo prepričani, da je sedaj pravi čas za ukrepanje. Čas, da konopljo uvrstimo v III. skupino prepovedanih drog, za katero je dovoljena medicinska uporaba. Nadzor bi v tem primeru – kot pri ostalih zdravilih – opravljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Tudi Zdravniška zbornica Slovenije se je izrekla o potrebnih ukrepih za uporabo konoplje v medicinske namene. S tem so pritrdili nedavnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki ugotavlja, da so države zaradi strahu pred zlorabo tako zaostrile politiko do drog, da je s tem ogrožena dostopnost zdravil za lajšanje trpljenja in bolečin.
Socialni demokrati smo te pomisleke izpostavili že ob pričetku naših prizadevanj za spremembo politike do uporabe konoplje v medicinske namene. Tako smo pripravili novelo Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), s katero želimo urediti sledeča vprašanja:
– pravilno konvencijsko poimenovanje nadzorovane snovi,
– konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilna regulacija Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov),
– uvrstitev konoplje v skupino III prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo,
– konec nerazumne omejitve gojenja konoplje samo za industrijske in prehranske namene; s tem se – po predpisih za ostala zdravila iz prepovedanih drog – dovoli medicinska pridelava konoplje v Sloveniji,
– prevzem nadzora nad konopljo s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki naj v šestih mesecih pripravi vse potrebno za začetek zakonitega gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji.
SD predlog zakona o rabi konoplje v medicinske namene (ZPPPD-A) by SocialniDemokrati on Scribd
Predsednik Židan ob 2. obletnici delovanja v Vladi: Socialni demokrati od delovanja koalicije v prihodnjih dveh letih pričakujemo več
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićSocialni demokrati po prvih dveh letih sodelovanja v aktualni vladi izpostavljamo uspehe, med katerimi je upad brezposelnosti, vendar od koalicije pričakujemo še več. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na današnji novinarski konferenci ob 2. obletnici vlade opomnil, je čas obljub končan. Med prioritetami izpostavlja izboljšanje razmer v zdravstvu, saj so “trenutni rezultat delovanja te vlade bistveno daljše čakalne vrste”. Kot je spomnil Židan, v času te vlade beležimo v Sloveniji gospodarsko rast, hitro zmanjševanje števila nezaposlenih in naraščanje zaposlenih. A po njegovih besedah vemo, da se življenje v Sloveniji ni začelo s to vlado. “Dobri gospodarski rezultati so posledica delovanja te, a tudi prejšnjih vlad in ugodnih zunanjih razmer,” je povedal Židan.
Kot pomembno je izpostavil tudi politično stabilnost, a ob tem poudaril, da smo v SD bolj ambiciozni. “Prav je, da ljudje od nas pričakujejo več, zato tudi v SD od delovanja koalicije v prihodnjih dveh letih pričakujemo še več,” je poudaril predsednik SD. Po njegovih besedah je nepredstavljivo, da čakalne dobe v zdravstvu še vedno naraščajo. Zato je cilj sprejetje ukrepov do konca leta ter večkratno zmanjšanje čakalnih dob do konca mandata. Ob tem v SD pričakujemo uresničitev obljube, da bomo pomagali celotnemu varnostnemu sistemu, torej izboljšali položaj tudi poklicnih gasilcev, vojakov in policije v pravosodnem sistemu. Židan je še spomnil, da je položaj Slovenije v prihodnje odvisen od stabilnosti EU, zato pričakuje aktivnosti pri pozicioniranju Slovenije po brexitu.
NK SD ob 2. obletnici vlade – uvod mag. Dejan Židan from Socialni demokrati on Vimeo.
Socialni demokrati v prihodnjem delovanju vlade pričakujemo še bistveno izboljšanje statusa upokojencev, med drugim oblikovanje demografskega sklada ter rešitev vprašanja dolgotrajne oskrbe. Predsednik SD je spomnil, da so glavne obljube vlade navedene v koalicijski pogodbi in akcijskem načrtu, ki ga bo vladna ekipa pregledala na petkovem delovnem posvetu. Po Židanovih besedah se v SD zavedamo, da se koalicijska pogodba navezuje na obljube v celem mandatu, a partnerje že opozarjamo na nekatera tveganja, med katerimi so razmere v zdravstvu. Po Židanovem mnenju mora koalicija pokazati, da je ena od možnosti v prihodnjem mandatu podobna struktura vlade, kot je sedaj, “kjer pa bodo verjetno razmerja med strankami nekoliko drugačna”. “Če se stranke vladne koalicije spopadajo, je rezultat le pasivnost njihovih volivcev,” ugotavlja Židan, ki zato verjame, “da so dovolj politično zreli, da tega ne bodo počeli”.
NK SD ob 2. obletnici vlade – mag. Dejan Židan o delu na MKGP from Socialni demokrati on Vimeo.
Ministri iz vrst SD so uvodoma predstavili tudi dosežke na svojih resorjih in načrte. Židan je med nekaterimi dosežki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naštel potrjen program razvoja podeželja, sprejem zakona o agrarnih skupnostih, sprejem interventnega zakona za pomoč po hudi pomladanski pozebi, akcijski načrt za mlade prevzemnike, pripravo posebnih ukrepov za Haloze in podobna problemska območja in sprejem zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. “Novoustanovljena družba SiDG upravlja z gozdovi v državni lasti na način, ki zagotavlja trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, vključno s spodbujanjem razvoja gorskih in hribovskih kmetij ter zagotavljanjem surovine lesnopredelovalni industriji,” je poudaril minister Židan.
NK SD ob 2. obletnici vlade – Miloš Bizjak o delu na MORS from Socialni demokrati on Vimeo.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, ki je zaradi delovnih obveznosti ministrice za obrambo Andreje Katič predstavil nekatere dosežke na obrambnem resorju, pa je med drugim naštel dosežke kot so ustavitev trenda padca obrambnih izdatkov, pripravo resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2016-2022, vzpostavitev modularne zmogljivosti Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotovitev nadaljevanja helikopterskega reševanja z državnimi zrakoplovi in pogodbo s Slovenija Transplant o uporabi letala Falcon za prevoz človeških organov, namenjenih transplantaciji.
NK SD ob 2. obletnici vlade – dr. Anja Kopač Mrak o delu na MDDSZ from Socialni demokrati on Vimeo.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je med najvidnejšimi kazalci izpostavila upad števila brezposelnih pod 100.000 ter naraščanje števila zaposlenih. Ključne od prioritet pa ostajajo med drugim reorganizacija centrov za socialno delo in spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.
NK SD ob 2. obletnici vlade – odgovori na novinarska vprašanja from Socialni demokrati on Vimeo.