Mestna občina Velenje je v počastitev Dneva upora proti okupatorju, 25. aprila, v Domu kulture Velenje pripravila slovesnost, na kateri je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Pred prireditvijo je skupaj z županom MO Velenje Bojanom Kontičem položila venec k spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam naci-fašizma, na trgu pred Kulturnim domom Velenje. Slovesnost on dnevu upora proti okupatorju so s kulturnim programom popestrili velenjski osnovnošolci.
Govor ministrice za obrambo Andreje Katič na slovesnosti v Velenju:
“Spoštovani župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje, spoštovana poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, podžupana s soprogama, nekdanji župani, spoštovani župani sosednjih občin, častni občani s soprogami, svetnice in svetniki Mestne občine Velenje, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, predstavniki veteranskih organizacij, Velenjčanke in Velenjčani!
Smo pred pomembnim praznikom – dnevom upora proti okupatorju. Praznikom, ko se spominjamo dogodka, ki je prelomno zaznamoval našo novejšo zgodovino. Prepričana sem, da tudi čeprav je od njega minilo že 75 let, pa ta dogodek osmišlja tudi aktualni trenutek. 27. april 1941 je bil dan, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani bili postavljeni temelji organiziranega odpora slovenskih domoljubov proti okupatorjem. Proti okupatorjem, ki so razkosali našo domovino na zasedbena območja in jo imeli trden namen podjarmiti. In proti nacifašistični politiki, ki je nameravala zavojevati takratni svet. Če danes pogledamo na temeljne točke programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam je jasno, kakšni premočrtnost in vizija sta bili zajeti v njih. Te točke so izražale demokratične težnje slovenskega naroda in željo po državnosti. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, kar je bila edina prava odločitev. Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. In seveda – šlo je za upor.
Prav upor je gotovo drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati. Razmeroma majhni narodi, kot je naš, so morali v to, da so se ohranili, vložiti ogromno truda. V to, da so se postavili nasproti vsem imperialističnim težnjam velikih narodov, da bi nas dokončno pokorili in izbrisali naš obstoj. Da so se postavili proti tistim, ki so hoteli uničili vse, kar nas dela edinstvene. Kar nas dela Slovenke in Slovence. Upor je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo. Ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji. Ko naši ljudje niso mogli posegati po vodilnih položajih v družbi. In ko so na žuljih njihovega dela lagodno živeli tuji oblastniki. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v svoji pesmi Kralj Matjaž zapisal: »Bradati kralj Matjaž le spi, spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešnika je izbral. /…/ Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi in ste vi vsi, kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaž je zagorski rudar, Matjaž je dolenjski drvar in ljubljanski cestar, iz Krope žebljar je Matjaž. Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo troti, vsak tak je Matjaž. /…/ In Kajuh je na koncu dodal: »Naš kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal!« Kako prav je imel Kajuh. Naši predniki so bili zravnani. Dokazov za to je veliko. Zravnani so bili v kmečkih puntih in v gibanjih za pravice delavstva. In takrat, ko je šlo za slovenstvo in za ohranitev domovine.
General Maister je s svojimi borci po koncu prve svetovne vojne pogumno obranil našo severno mejo. Ko je čez dvajset let svet pretresala nova vojna grozovitih razsežnosti, so se domoljubni Slovenci vseh stanov s pomočjo Osvobodilne fronte organizirali v oborožen boj proti okupatorju. Zmaga nad njim, skupaj z zavezniki, je leta 1945 prinesla težko pričakovano svobodo in boljše življenje, utemeljeno na večji socialni pravičnosti. Ta zmaga je tudi tlakovala pot do samostojne in suverene države, kar smo uresničili leta 1991. V osamosvojitvenem obdobju je slovenski narod izkazal veliko enotnost. V vojni za samostojno Slovenijo pa so se na bojnem polju izkazali naši borci iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske policije. Skupaj! Danes, 75 let po ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte in ko že skoraj 25 let živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji, je trenutek, ko se moramo s ponosom zazreti na našo pot. Je pa tudi čas, ko moramo razmisliti, kje je naša zravnanost. Smo danes tudi mi tisti, ki kljubujemo vsemu, kar nas ogroža? Smo tisti, ki se upremo vsemu, kar ni prav in načenja našo družbo? Ali smo dovolj ponosni nase? Ali nismo preveč skromni ob zavedanju lastnih uspehov? Naši športniki se dvigajo na najvišje svetovne zmagovalne odre, tudi naši znanstveniki dosegajo uspehe, po katerih se zgleduje ves svet. Si zaupamo dovolj, da znamo svoje ljudi postaviti na vodilna mesta v gospodarstvu? Ali znamo tuje nasvete sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno ter ravnati tako, kot je v našem interesu? Ali zgolj čakamo, da nas bo rešil nekdo drug – da nas bo rešil kralj Matjaž?
Zato je edino prav, da smo tudi, kar zadeva izzive, ki so še pred nami, pogumni in samozavestni. V prepričanosti v lastne sposobnosti nas morata krepiti spomin in ponos na vsa junaška dejanja v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Pogumna težnja po osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma in slovenski partizanski narodnooosvobodilni boj sta gotovo prelomni dejanji, ki nas tudi danes opogumljata v prizadevanju za dobrobit naše države. Države, v kateri bo vsem lepo živeti. In ki bo še bolj uspešna v mednarodnem merilu. Tudi pri nas, v Šaleški dolini smo upravičeno ponosni na uporništvo in domoljubje naših ljudi. Ponosni na trd in neizprosen boj, v katerega so šli naši narodnoosvobodilni borci. Ponosni na Šaleško partizansko skupino, ki je z oboroženim bojem proti okupatorju začela že poleti 1941. Ponosni na vse, ki so se hrabro uprli ponemčevanju. Naši kraji so kraji legendarnega pohoda na Štajersko slavne 14. divizije in njenih težkih bojev. To so kraji bitk, trpljenja in tudi upanja – kajti blizu nas, v Topolšici, se je zgodilo tudi eno najpomembnejših sklepnih dejanj v drugi svetovni vojni. 9. maja 1945 je namreč nemški generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. To je pomenilo konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi.
Maja 1945 je torej prišla težko pričakovana svoboda. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh tega dne žal ni dočakal. Čeprav je po njem hrepenel in o njem v pesmi Na oknu zapisal: »Ni več daleč tisti dan, ko okupator bo pregnan, takrat se bo vrnil še tvoj partizan, junak bo, nič več tlačan.«
Spoštovani,
danes je popolnoma jasno, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki je ta boj utemeljil, je zato dogodek v slovenski zgodovini, vreden vsega spoštovanja. Kmalu bomo praznovali 25. obletnico, od kar živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji. Ponosni smo nanjo in na našo osamosvojitev leta 1991, kar je bila velika zmaga. Pot do nje je pomembno tlakovala skupna zmaga z zavezniki leta 1945. Kajti jasno je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. Dan upora proti okupatorju pa nam tudi v današnjem času prinaša pomembno sporočilo. In sicer, da se je treba upreti vsemu tistemu, kar ogroža naš narod in našo družbo na nadaljnji poti! Verjamem, da bomo zmogli!
Lep praznik želim vsem skupaj! Srečno!”
Ministrica Katič ob Dnevu upora proti okupatorju: “Upor je drža v slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati.”
/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis SarkićMestna občina Velenje je v počastitev Dneva upora proti okupatorju, 25. aprila, v Domu kulture Velenje pripravila slovesnost, na kateri je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Pred prireditvijo je skupaj z županom MO Velenje Bojanom Kontičem položila venec k spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam naci-fašizma, na trgu pred Kulturnim domom Velenje. Slovesnost on dnevu upora proti okupatorju so s kulturnim programom popestrili velenjski osnovnošolci.
Govor ministrice za obrambo Andreje Katič na slovesnosti v Velenju:
“Spoštovani župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje, spoštovana poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, podžupana s soprogama, nekdanji župani, spoštovani župani sosednjih občin, častni občani s soprogami, svetnice in svetniki Mestne občine Velenje, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, predstavniki veteranskih organizacij, Velenjčanke in Velenjčani!
Smo pred pomembnim praznikom – dnevom upora proti okupatorju. Praznikom, ko se spominjamo dogodka, ki je prelomno zaznamoval našo novejšo zgodovino. Prepričana sem, da tudi čeprav je od njega minilo že 75 let, pa ta dogodek osmišlja tudi aktualni trenutek. 27. april 1941 je bil dan, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani bili postavljeni temelji organiziranega odpora slovenskih domoljubov proti okupatorjem. Proti okupatorjem, ki so razkosali našo domovino na zasedbena območja in jo imeli trden namen podjarmiti. In proti nacifašistični politiki, ki je nameravala zavojevati takratni svet. Če danes pogledamo na temeljne točke programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam je jasno, kakšni premočrtnost in vizija sta bili zajeti v njih. Te točke so izražale demokratične težnje slovenskega naroda in željo po državnosti. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, kar je bila edina prava odločitev. Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. In seveda – šlo je za upor.
Prav upor je gotovo drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati. Razmeroma majhni narodi, kot je naš, so morali v to, da so se ohranili, vložiti ogromno truda. V to, da so se postavili nasproti vsem imperialističnim težnjam velikih narodov, da bi nas dokončno pokorili in izbrisali naš obstoj. Da so se postavili proti tistim, ki so hoteli uničili vse, kar nas dela edinstvene. Kar nas dela Slovenke in Slovence. Upor je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo. Ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji. Ko naši ljudje niso mogli posegati po vodilnih položajih v družbi. In ko so na žuljih njihovega dela lagodno živeli tuji oblastniki. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v svoji pesmi Kralj Matjaž zapisal: »Bradati kralj Matjaž le spi, spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešnika je izbral. /…/ Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi in ste vi vsi, kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaž je zagorski rudar, Matjaž je dolenjski drvar in ljubljanski cestar, iz Krope žebljar je Matjaž. Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo troti, vsak tak je Matjaž. /…/ In Kajuh je na koncu dodal: »Naš kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal!« Kako prav je imel Kajuh. Naši predniki so bili zravnani. Dokazov za to je veliko. Zravnani so bili v kmečkih puntih in v gibanjih za pravice delavstva. In takrat, ko je šlo za slovenstvo in za ohranitev domovine.
General Maister je s svojimi borci po koncu prve svetovne vojne pogumno obranil našo severno mejo. Ko je čez dvajset let svet pretresala nova vojna grozovitih razsežnosti, so se domoljubni Slovenci vseh stanov s pomočjo Osvobodilne fronte organizirali v oborožen boj proti okupatorju. Zmaga nad njim, skupaj z zavezniki, je leta 1945 prinesla težko pričakovano svobodo in boljše življenje, utemeljeno na večji socialni pravičnosti. Ta zmaga je tudi tlakovala pot do samostojne in suverene države, kar smo uresničili leta 1991. V osamosvojitvenem obdobju je slovenski narod izkazal veliko enotnost. V vojni za samostojno Slovenijo pa so se na bojnem polju izkazali naši borci iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske policije. Skupaj! Danes, 75 let po ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte in ko že skoraj 25 let živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji, je trenutek, ko se moramo s ponosom zazreti na našo pot. Je pa tudi čas, ko moramo razmisliti, kje je naša zravnanost. Smo danes tudi mi tisti, ki kljubujemo vsemu, kar nas ogroža? Smo tisti, ki se upremo vsemu, kar ni prav in načenja našo družbo? Ali smo dovolj ponosni nase? Ali nismo preveč skromni ob zavedanju lastnih uspehov? Naši športniki se dvigajo na najvišje svetovne zmagovalne odre, tudi naši znanstveniki dosegajo uspehe, po katerih se zgleduje ves svet. Si zaupamo dovolj, da znamo svoje ljudi postaviti na vodilna mesta v gospodarstvu? Ali znamo tuje nasvete sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno ter ravnati tako, kot je v našem interesu? Ali zgolj čakamo, da nas bo rešil nekdo drug – da nas bo rešil kralj Matjaž?
Zato je edino prav, da smo tudi, kar zadeva izzive, ki so še pred nami, pogumni in samozavestni. V prepričanosti v lastne sposobnosti nas morata krepiti spomin in ponos na vsa junaška dejanja v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Pogumna težnja po osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma in slovenski partizanski narodnooosvobodilni boj sta gotovo prelomni dejanji, ki nas tudi danes opogumljata v prizadevanju za dobrobit naše države. Države, v kateri bo vsem lepo živeti. In ki bo še bolj uspešna v mednarodnem merilu. Tudi pri nas, v Šaleški dolini smo upravičeno ponosni na uporništvo in domoljubje naših ljudi. Ponosni na trd in neizprosen boj, v katerega so šli naši narodnoosvobodilni borci. Ponosni na Šaleško partizansko skupino, ki je z oboroženim bojem proti okupatorju začela že poleti 1941. Ponosni na vse, ki so se hrabro uprli ponemčevanju. Naši kraji so kraji legendarnega pohoda na Štajersko slavne 14. divizije in njenih težkih bojev. To so kraji bitk, trpljenja in tudi upanja – kajti blizu nas, v Topolšici, se je zgodilo tudi eno najpomembnejših sklepnih dejanj v drugi svetovni vojni. 9. maja 1945 je namreč nemški generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. To je pomenilo konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi.
Maja 1945 je torej prišla težko pričakovana svoboda. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh tega dne žal ni dočakal. Čeprav je po njem hrepenel in o njem v pesmi Na oknu zapisal: »Ni več daleč tisti dan, ko okupator bo pregnan, takrat se bo vrnil še tvoj partizan, junak bo, nič več tlačan.«
Spoštovani,
danes je popolnoma jasno, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki je ta boj utemeljil, je zato dogodek v slovenski zgodovini, vreden vsega spoštovanja. Kmalu bomo praznovali 25. obletnico, od kar živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji. Ponosni smo nanjo in na našo osamosvojitev leta 1991, kar je bila velika zmaga. Pot do nje je pomembno tlakovala skupna zmaga z zavezniki leta 1945. Kajti jasno je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. Dan upora proti okupatorju pa nam tudi v današnjem času prinaša pomembno sporočilo. In sicer, da se je treba upreti vsemu tistemu, kar ogroža naš narod in našo družbo na nadaljnji poti! Verjamem, da bomo zmogli!
Lep praznik želim vsem skupaj! Srečno!”
Ministrica Katič izročila MO Murska Sobota certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«
/in Lokalno, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But sta v ponedeljek, 25. aprila, na slovesnosti v prostorih obrambnega ministrstva županu Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandru Jevšku izročila certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem povedala, da je vesela, da se je po Kamniku v kampanjo Združenih narodov »Odporni na nesreče, moje mesto se pripravlja« vključila tudi Murska Sobota in uspela pridobiti certifikat ter se s tem zavezala k nadaljevanju organiziranega in strukturiranega dela na področju zmanjšanja tveganj nesreč.
“Kot ministrica, pristojna za področje zaščite in reševanja, vidim možnosti za izboljšanje pripravljenosti države na nesreče tudi v tesnejšem sodelovanju z drugimi resorji, zelo pomemben korak pa smo naredili konec lanskega leta z ustanovitvijo Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot nacionalne platforme za zmanjšanje tveganja nesreč,” je poudarila ministrica Katič. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je dodal, da je smisel tega certifikata vlaganje v preventivo.
Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na podelitvi povedal, da je pridobljen certifikat rezultat dela vseh gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in ostalih. “Zavedamo se, da je varnost kot vrednota vse bolj cenjena. Prekmurje je regija, ki vse več vlaga v turizem in tudi zato je varnost za nas zelo pomembna, v ta projekt pa želimo privabiti tudi sosednje države,” je povedal soboški župan Jevšek iz vrst SD in dodal, da je Murska Sobota tako danes med 3.100 mesti po svetu, ki se zavedajo pomena dobre pripravljenosti ob nesrečah.
Prepoznavnost fašizacije
/in Mnenja /by Denis SarkićO SOVRAŽNEM GOVORU
Dogajanja v naši politični stvarnosti niso samo očiten porast sovražnega govora, kot trenutno izpostavljeni in linčani poslanci neke levo usmerjene stranke, ampak gre za širši družbeni pojav, ki ga ne moremo imenovati drugače kot fašizacija. Nestrpno in skrajno sovražno govorjenje ni samo znak kakšne osebne neuravnovešenosti, ampak gre za institucionalno, politično organizirano gonjo proti posameznikom najprej in to se sčasoma začne širi na celotno družbo.
Kako ljudje reagirajo v takih trenutkih? Prvi očiten znak je izguba spontanosti, kajti ljudje se začnejo bati, strah jih je, nastaja svilnata varianta totalitarizma in ljudje ne upajo govoriti naravnost in iskreno. Klevete, laži in podtikovanja vseh mogočih barv znotraj politike izpodrivajo pravičnost, ki je že od starih Grkov naprej veljala za najvišjo vrednoto politike.
Fašizacija načrtno spreminja laž v politiko, iz laganja pa dela teror. Posamezniku, ki je izpostavljen takim pritiskom ni lahko, vendar ne sme kloniti. Drugače povedano nikakršne identifikacije z napadalcem si ne sme dovoliti, to je prvo kar velja zelo resno upoštevati. Iz zgodovine vemo, da so ljudi najbolj lomili ravno s takšno identifikacijo, kajti žrtev je pod hudimi pritiski bila pripravljena deloma ponotranjiti očitano krivdo in človek se je zlomil.
PREPOZNAVNOST FAŠIZACIJE
Všečno govorjenje, govor z nagobčnikom pač ni demokracija. Ni najbolj tragično sprejemanje laži za resnico in njeno razvrednotenje ali celo obrekovanje in obtoževanje resnice z lažjo; najbolj tragično je vsekakor uničenje človekovega čuta za orientacijo v stvarnem svetu. Tega čuta ni v svetu brez svobode in spontanosti. V svetu, v katerem politika deluje z ustrahovanjem, tam prej ali slej iz zavesti ljudi izgine še razlikovanje med resnico in neresnico, resnico in lažjo. To je fašizacija, ta tragični svet totalitarizma, svet, v katerem je resnica brez moči, svoboda zgažena in politična moč se uveljavlja skozi teror, četudi mehke variante.
Kakorkoli že razumemo politiko oziroma politično dejavnost, ta je najprej samo človeška potreba in izhaja iz človekovih antropoloških in etičnih temeljev. Naj bo jasno povedano: podlaga za politiko oziroma za politizacijo je vsekakor človekov čut za pravičnost, ki je lasten vsem ljudem. S pojmom pravičnosti se politizacija sveta sooča še z etizacijo in spor med etiko in politiko je razrešen, kajti politika se etiki pokloni − in politiki ostaja pravica ljudi svéta, so nam pojasnili mnogi humanisti. Tako po tej plati politični dejavnosti politika ni cilj, ampak samo in izključno zgolj sredstvo za etizacijo razmer v svetu.
Želja vseh nas ljudi je, da bi v svetu domovali; domovanje je naš ideal bivanja v tem kratkem življenju, ki ga živimo med svojim rojstvom in smrtjo. Vsaj še ena vrednota spremlja ljudi in to je mir, skratka živeti varno in v miru. Toda: pretekli in zdajšnji vzori oziroma vrednote opozarjajo, da miru brez socialnega miru nikdar ne bo. Kapitalizem s svojo grozečo privatizacijo in uničevanjem socialne varnosti, je nevarna bližina fašizacije sveta.
Za mnoge od nas je eden najprivlačnejših solidarnostnih vzorov prepričanje, da potreba ljudi po urejenem, brezplačnem zdravstvu in sociali na vseh ravneh kot tudi potreba vseh ljudi, vsakega, prav človeka po brezplačnem izobraževanju mora ostati socialno-solidarnostna vrednota. In nikdar, prav nikdar nič od zdravstva, sociale, izobraževanja ne sme biti transformirano v ekonomsko kategorijo.
Kako razmišljati politično in tudi ustvarjati politiko? Vsekakor ne na ta način, da nek politični interes ustvarja kategorijo odvečnih ljudi, kajti takšno početje je namensko ustvarjanje zla. K odgovornemu političnemu delovanju spada še krepka porcija skrbi za prijateljstvo. Tudi po tem, kako neka politika skrbi za vrednoto prijateljstva ocenjujemo etični naboj delovanja kakšne politične stranke. Temelj vrednote prijateljstva je dobro, ne zlo in zakonodajalci si morajo prizadevati za slogo, ki je nekaj podobnega kot prijateljstvo, razdor, ki je temelj sovraštva, pa je treba preganjati in preprečevati. Že Aristotel ve, »da ima najvišja stopnja pravičnosti značilnosti prijateljstva.«
Torej: tisti, ki lahko vplivajo, da bodo ljudje prijazni, naj iz politike ne delajo pogubne zasvojenosti, pri nas tako zelo očitno prepoznavne marsikje skozi sovražni govor, tudi v parlamentu in še v kakšnem shodu na ulici.
Cvetka Hedžet Tóth
redna profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Minister Židan na delovnem srečanju z zamejci v Furlaniji-Julijski krajini
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPredsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na povabilo Deželne kmečke zveze skupaj s sodelavci udeležil celodnevnega obiska v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). V občini Doberdob je ministra Židana in delegacijo sprejel župan dr. Fabio Vizintin. Popoldan se je minister Židan srečal še z odbornikom za kmetijstvo FJK Cristianom Shaurliem.
Na 11. zasedanju koordinacije AGRASLOMAK je bil predstavljen program dela za leto 2016 in poročilo dela za 2015. Minister Židan je v uvodnih besedah povedal, da je vesel povabila na zasedanje AGROSLOMAK in predstavil aktualne razmere na kmetijskih trgih in s tem povezanimi ukrepi. Poudaril je, da ministrstvo dela z zamejci načrtno. Izzivi tukaj niso enaki kot v Porabju ali na Koroškem, zato morajo biti pogovori specifičeni in usmerjeni.
“Iz tega razloga smo v Furlanijo Julijsko krajino pripeljali direktorice in direktorje iz ministrstva, da še bolje spoznajo to področje,” je dodal Židan. Izpostavil je pomembnost povezovanja med zamejskimi organizacijami združenimi v AGRASLOMAK in matično državo ter povezanost, na podlagi katere lahko gradimo skupni kmetijski prostor v dobro kmetov in organizacij tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Minister je člane odbora povabil tudi na tržnico kmetijskih proizvodov, ki bo potekala 20. maja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tržniva sovpada tudi z obiskom generalnega direktorja FAO Da Sillve.
Minister Dejan Židan se je v popoldanskem delu obiska srečal s deželnim odbornikom za kmetijstvo Cristianom Shaurliem, s katerim sta skupno podprla čezmejne programe Slovenija-Italija, ki zadevajo kmetijstvo v obmejnem področju. V nadaljevanju sta med drugim govorila o čezmejni zaščiti rebule, na temo katere se bo 22. aprila sestala delovna skupina ekspertov z obeh strani meje ter bo obravnavala strokovne podlage za čezmejno zaščito te sorte vina. V pogovoru sta se minister Židan in odbornik Shaurli dotaknila tudi čezmejne zaščite terana in se strinjala, da nas meje ne smejo ločevati.
Po Židanovih besedah je razširitev zaščite terana tudi na italijanski del Krasa cilj, na katerm aktivno delata obe strani. Dobro sodelovanje poteka tudi na področju preostalih zaščit, a nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Odbornik Shaurli se je ministru Židanu zahvalil za dobro sodelovanje. Minister Židan je je povabil odbornika Dežele FJK na zasedanje 16 + 1 s področja gozdarstva, ki bo potekalo 25. maja na Brdu pri Kranju.
Obrambna ministrica Katič: “MORS je danes objavil predlog novega Zakona o obrambi, javno predstavitev mnenj pa bomo imeli 22. aprila.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićEna od najpomembnejši nalog, ki si jih je za ta mandat zadala ministrica za obrambo Andreja Katič, je priprava in sprejem novega Zakona o obrambi. To je velik izziv, ki traja že vrsto let, saj bo od sprejetja veljavnega zakona konec leta minilo že dvaindvajset let. Štirikrat je bil sicer dopolnjen, kljub večkratnim poskusom v prejšnjih mandatih pa do njegove celovite prenove ni prišlo. “Zdaj smo končno tako daleč, da lahko predlog novega zakona, ki smo ga pripravili s sodelavci na Ministrstvu za obrambo, predstavimo javnosti. Potrudili smo se, da bi novi zakon čim bolj omogočal in podpiral nadaljnji razvoj sodobnega obrambnega sistema,” je ob objavi zakona na spletni strani Ministrstva za obrambo in spletnem podportalu E-demokracija poudarila ministrica za obrambo Andreja Katič.
Za njegov sprejem v Državnem zboru je potrebna dvotretjinska večina, pa tudi sicer si glede predlaganega besedila na MORS želijo čim širše družbeno soglasje. Že v juniju lani je ministrica s sodelavci izhodišča novega zakona predstavila poslanskim skupinam, s čimer nadaljuje tudi zdaj ob objavi besedila celotnega zakona. V začetku tedna je besedilo obrambna ministrica s sodelavci že predstavila sindikatom, naslednji teden na izmenjavo pogledov na besedilo zakona na ministrstvo vabi vse nekdanje ministre in ministrico, v petek, 22. aprila, pa vabi strokovno in zainteresirano javnost v Izobraževalni center na Igu. Svoje morebitne predloge in pripombe na predlagano besedilo lahko zainteresirani pošljejo tudi sami do 13. maja, vendar morajo biti v amandmajski obliki, saj so lahko le tako eventuelno vnešeni v besedilo.
Predlog novega Zakona o obrambi najdete na povezavi MORS: http://skrci.me/gQlqt
Minister Židan: Slovenski živilski proizvodi lahko konkurenčna prednost slovenskega turizma
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je potekala gostinsko-živilska borza, na kateri so turistični delavci in gostinci ter predstavniki živilske industrije iskali poti za krepitev sodelovanja. Pogovori na borzi so se osredotočali na vključitev lokalnih izdelkov za dvig kakovosti in konkurenčnosti gostinsko turistične ponudbe. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je izrazil prepričanje, da so slovenski živilski proizvodi lahko konkurenčna prednost slovenskega turizma. Želja je, da bi se lokalno pridelana hrana čim večkrat pojavljala na mizah vaših hotelov in gostiln.
V Sloveniji smo lani zabeležili več kot 10 milijonov turističnih nočitev – to pomeni vsaj 10 milijonov zajtrkov in večerij ter približno toliko kosil, podatki pa sploh ne upoštevajo milijonov domačih in tujih dnevnih izletnikov. V turizmu tako govorimo o multiplikatorju 1,8 – na vsak zaslužen evro v turizmu tako pride še dodatnega 0,8 evra v drugih dejavnostih, na vsako turistično zaposlitev pa 0,8 delovnega mesta v drugih dejavnostih.
Kmetijski minister Židan je izrazil zadovoljstvo s sedemodstotno rastjo, ki jo je lani beležil slovenski turizem, ter 10-odstotno rastjo na turističnih kmetijah. “A pred nami so novi izzivi,” je opozoril in ocenil, da obstaja še rezerva. Židan je izpostavil vrhunske slovenske prehrambene izdelke – mleko, marmelado, med in druge. Sam je kot gost vedno pozoren, ali te slovenske izdelke najde pri slovenskih gostinskih in turističnih ponudnikih, a vedno z videnim ni zadovoljen. “Rastemo, se gradimo, a kot Slovenija moramo imeti samozavest. Tudi številke o turistični rasti so še lepše, če so v celoti povezane s slovenskim prostorom,” je menil minister Židan.
Slovenske prehrambene izdelke s promocijo podpira tudi kmetijsko ministrstvo. Prvi rezultati se že kažejo – ankete kažejo, da se je delež Slovencev, ki v trgovinah preverijo poreklo izdelkov, dvignil s 30 na 70 odstotkov. Pomemben del kupcev, ki preverjajo poreklo, je pripravljen za domače izdelke plačati tudi nekaj več – trenutno je ta meja pet odstotkov. V sosednjih državah tu dosegajo pripravljenost na plačilo vsaj 10 odstotkov višje cene, “vendar je v Sloveniji stanje sedaj bistveno boljše kot pred leti”, je dejal minister Židan.
Letos bo stekel projekt “Izbrana kakovost Slovenije”. Gre za zaščitni znak, ki bo zagotavljal, da je proizvod ne le narejen v Sloveniji, ampak temelji tudi na slovenskih surovinah, je pojasnil Židan. Projekt bo v začetku stekel v mlečnem sektorju, nato bo sledilo meso, kasneje pa ostali prehranski proizvodi. “Sam si želim, da bi znak Izbrana kakovost Slovenije čim prej zatem, ko se bo uveljavil, postal prepoznaven tudi v slovenski turistični ponudbi,” je dejal Židan. To je lahko konkurenčna prednost, je menil minister iz vrst SD.
Predsednik SD Židan: “SDS z interpelacijo zoper ministrico Kopač Mrak zlorabila primer dogodkov na velenjskem CSD v politične namene.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićOdziv predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana na vloženo interpelacijo opozicijske stranke SDS zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak:
“Na začetku želim izpostaviti dve dejstvi: prvič, ministrica dr. Anja Kopač Mrak dela zelo dobro in lahko pokaže veliko pozitivnih dosežkov, tako na področju zmanjševanja brezposelnosti, ukrepov za mlade in starejše ter tudi za socialno najšibkejše. Verjamem, da je interpelacija priložnost, da bodo ljudje še bolj seznanjeni z dobrimi rezultati njenega dela.
Drugič, interpelacijo predlaga opozicijska stranka SDS, ki je primer dogodkov na velenjskem centru za socialno delo zlorabila v politične namene. Menim, da zaradi zaščite otrok politična razprava v tej zadevi ni primerna in je celo moralno sporna.
Ob tem želim kot predsednik stranke SD spomniti, da smo ravno Socialni demokrati v času vodenja vlade, to je že v letu 2010, pripravili in sprejeli družinski zakonik, kjer so bile pravice starih staršev pri posvojitvah ustrezno urejene, prav tako pa je bil predviden prenos pristojnosti odvzema otrok s centrov za socialno delo na sodišče, kar je kot ustrezno rešitev pred dnevi nakazala tudi varuhinja človekovih pravic. A ravno takratni družinski zakonik so državljani s pomočjo pristranskega informiranja in aktivnega nasprotovanja iz vrst stranke SDS zavrnili na referendumu.
Tega vprašanja pa v SDS niso rešili niti v času, ko so vodili vlado in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v mandatu 2012-2013. Zato je povsem nedopustno, da zdaj krivijo ministrico za nekaj, kar so sami sesuli in to zgolj zaradi nabiranja političnih točk. Takšno ravnanje SDS ni v korist otrok in njihove zaščite. Če bi jim zares šlo za otrokove pravice, bi že leta 2011 podprli družinski zakonik in ne proti njemu vodili referendumske kampanje.”
Židan na ministrskem zasedanju v Luksembourgu s konkretnimi ukrepi nad goljufije v prehranski verigi
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićNa rednem zasedanju ministrov sveta EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, je kmetijski minister mag. Dejan Židan med drugim ponovno izpostavil preventivo in sankcioniranje goljufij v prehranski verigi. Na tem področju je predlagal več konkretnih ukrepov, tudi močno evropsko koordinacijo in vzpostavitev referenčnega laboratorija. Židan je opozoril, da je treba vsako goljufijo sankcionirati in delovati preventivno, saj se nezaupanje potrošnikov do deklaracij in inšpekcijskih služb z vsako novo afero le poglablja.
“Predlagali smo več konkretnih ukrepov, in sicer močno evropsko koordinacijo. Tudi na področju ponarejanja v prehranski verigi bi potrebovali referenčni laboratorij zaradi pravno vzdržnih izvidov, obenem pa ti laboratoriji dajejo analitične napotke pristojnim inšpekcijskim službam. Predlagamo tudi iskanje sistema, kako na enostaven način sporočati inšpekcijskim organom sume na nepravilnosti ali goljufije na področju hrane,” je v izjavi za medije pojasnil Židan.
“Zadnja kombinirana akcija pristojnih organov je na področju goljufij v prehrani odkrila čez 10.000 ton in čez milijon litrov prehranskih ponaredkov,” je dodal Židan. Pri razpravi razmer na trgu je Židan opozoril, da so se v zadnjem mesecu poslabšale. Pri mleku se vidi, da se cena te surovine še bolj ceni, proizvodnja pa še kar narašča. Obenem je Židan v razpravi ministrske kolege spomnil, da bi morali sprejeti tudi nekatere nefinančne ukrepe, ki bi omogočili kmetijam enak pogajalski status kot ostalim proizvajalcem hrane oz. trgovcem. “Eden teh ukrepov je označevanje vseh osnovnih surovin, ne samo mesa. O tem Evropa govori že mnogo let, a preprosto ne dobimo zadostne večine,” je opozoril slovenski minister.
Komisijo so ministri z večinskim glasom opozorili tudi na previdnost pri pogajanjih glede prostocarinskih sporazumov. Ministri so se seznanili tudi s stanjem pogajanj glede predloga uredbe o podatkih v ribiškem sektorju. Na področju ribištva se z namenom ohranjanja staleža rib spreminja zakonodaja. “Na tem področju je Slovenija zelo aktivna, saj želimo preprečiti sprejem prezahtevnih nadzornih mehanizmov za majhne ribiške flote,” je pojasnil Židan.
Več o zasedanju ministrov EU na povezavi MKGP: http://skrci.me/endvN
Veber: SD in ZDUS potrdila zavezanost k uskladitvi pokojnin še letos
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredstavniki vodstva Socialnih demokratov in Foruma starejših SD ter Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so danes med srečanjem na sedežu stranke v Ljubljani potrdili skupno zavezanost k izredni uskladitvi pokojnin. Podpredsednik ZDUS-a Janez Sušnik je izrazil zadovoljstvo, da je v zvezi s tem že doseženo veliko soglasje strank in se zahvalil vodstvu SD za podporo upokojencem. Tako v SD kot v ZDUS-u pa pričakujemo, da bo uskladitev izpeljana še to jesen.
“Dve osrednji temi današnjega srečanja sta bili izredna uskladitev pokojnin in problematika davčnih blagajn,” je v izjavi za medije po srečanju s predstavniki ZDUS-a pojasnil podpredsednik SD Janko Veber. Pri uskladitvi pokojnin smo po njegovih besedah vsi skupaj le še okrepili zavezanost k temu, da jo je treba izpeljati. V SD pričakujemo, da bo na vladi določena dinamika uskladitve, ki naj bi bila izvedena najpozneje v septembru. “Takšna stališča bomo Socialni demokrati zastopali tudi znotraj koalicije,” je napovedal Veber.
V zvezi z davčnimi blagajnami je Veber izpostavil predlog ZDUS-a, po katerem naj bi se iz sistema davčnih blagajn izvzelo društva, ki letno ustvarijo do 10.000 evrov prometa. Kot je dejal, bi s tem zlasti pomagali društvom iz bolj oddaljenih krajev, ki prihodke povečini ustvarjajo s članarinami in manjšimi prispevki.
Gre za društva z majhnim prometom, ki morda delujejo na podeželju in nekatera tudi niso povezana s spletom, je dodal podpredsednik ZDUS-a. Zveza se je sicer v zahtevah po spremembi zakonodaje povezala tudi v nekakšno koalicijo z Olimpijskim komitejem Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije in še z nekaterimi nevladnimi organizacijami.
Beseda je na sestanku SD in ZDUS-a tekla tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in o demografskem skladu. V zvezi s slednjim je podpredsednik SD Veber dejal, da bo premoženje sklada lahko nudilo stabilnejši pokojninski sistem v prihodnosti, aktivnosti v zvezi s tem pa bi bilo po njegovem mnenju treba pospešiti.
Predstavniki SD so predstavnikom ZDUS-a predstavili zadnje predloge in ukrepe Socialnih demokratov na več področjih, kot npr. Zakon o delavskih odkupih, predloge ukrepov za reševanje prekanega dela, ter še strankin Ekonomski program za razbremenitev srednjega razreda. Po besedah Vebra je predlog SD uravnotežen. “Če se že posega z več razredi v dohodninsko lestvico, je treba to tudi nadomestiti z dodatnimi viri, ki jih je mogoče pridobiti z v evropskem merilu primerljivo obdavčitvijo dobička,” je pojasnil.
Poslanec Nemec s pobudo Vladi RS za rešitev zapletov glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićBesedilo poslanske pobude Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko spletne platforme Airbnb), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.
POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Turistična dejavnost je tako na nacionalni kot tudi globalni ravni ena najhitrejše rastočih dejavnosti z ogromnim potencialom. Vrata novim priložnostim ji je tudi svetovni splet, priča smo vse več spletnim platformam, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Ena teh je tudi platforma Airbnb, ki omogoča globalno izmenjavo informacij o možnostih najema in oddaje lastnih nepremičnin turistom. Milijoni ljudi, navsezadnje tudi različna turistična področja in trgi so preko te in ostalih podobnih spletnih platform povezani v hitro, učinkovito, predvsem pa uporabnikom prijazno izmenjavo informacij o ponudbah turističnih kapacitet iz naslova kratkoročnega oddajanja in najemanja nepremičnin. Te dejavnosti, ki z veliko intenziteto širijo svoj krog delovanja pod streho delitvene ekonomije (sharing economy), postajajo pomemben segment podpore tudi turistične panoge, ki bi ji morali prav v Sloveniji kot deželi velikega turističnega potenciala dati vso potrebno podporo.
Pa je žal povsem drugače. Glede na vse večjo vključenost slovenskih oddajalcev lastnih nepremičnin, ki so po navadi počitniška stanovanja, pa vzporedno s tem vznika vse več nejasnosti oz. po slovenski zakonodaji prihaja pri tovrstnih storitvah do nerealnih predpisov, katerim lahko zadosti le peščica tistih, ki želijo kratkoročno oddajati svoje nepremičnine. Trenutna zakonodaja tovrstno sobodajalstvo umešča med dejavnosti pod okriljem Zakona o gostinstvu (ZGos), pri čemer se uporabnike teh platform enači s tistimi, ki se z oddajanjem sob ukvarjajo profesionalno. Zahteve, da morajo zgradbe, v katerih se želi kratkoročno oddati lastniška nepremičnina, imeti uporabno dovoljenje za oddajanje ter norma o pridobljenem vsaj 75 odstotnem soglasju etažnih solastnikov sta le dve izmed skorajda nepremagljivih ovir, s katerimi se soočajo ponudniki teh storitev.
V prid reševanja teh vsebin, ki namesto priložnosti žal pomenijo težave, je sicer Vlada RS konec lanskega leta ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi pripravila spremembe v prid zakonskim in administrativnim poenostavitvam. Žal pa rezultatov, glede na dinamiko dela te skupine, ni pričakovati prav hitro. Še več, zdi se, da je delo skupine obstalo, četudi smo pred pragom letne turistične sezone, ki iz naslova kratkoročnega oddajanja stanovanj nudi največ priložnosti.
Po pričevanjih zainteresiranih gre ob tem pohvaliti prizadevnost in proaktivnost Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je predlagal kar nekaj možnih rešitev v prid poenostavitve izvajanja te dejavnosti. Te pa so žal naletele na vse preveč že pregovorne togosti neekaterih uradnikov, ki se zdi, da namesto rešitev raje iščejo probleme.
Glede na mnoge žal negativne izkušnje, kam nas lahko tovrstna togost in počasnost pripeljeta oziroma kje lahko zaradi njiju obstanemo, bi bilo za pričakovati, da bi si Vlada RS prizadevala na ta vprašanja hitro najti odgovore, ne pa – kot se zdi – zavlačevati oz. čakati. Do te točke, ko bomo zopet ugotavljali, da nas je povozil čas in da bodo pozitivne učinke t.i. “sharing economy” namesto nas pobrali drugi.
Zavedanje, da brez truda, vložka in v tem vprašanju predvsem pripravljenosti ne more biti pozitivnih rezultatov na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo:
• Vlada RS naj se opredeli do že nakazanih možnosti reševanja tega vprašanja in naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom.
• Istočasno pa naj Vlada RS pripravi morebitne potrebne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži zakonodajnemu telesu.
Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru