V prostorih Državnega zbora je v torek, 10. februarja 2015, potekalo 2. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov, ki so ga zbrani tokrat pričeli z minuto molka ob smrti župana občine Mislinja Franca Šilaka. Na srečanju je predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan z ekipo predstavil strategijo lokalnega razvoja in osnutek Uredbe CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community – Led Local Devolopment – CLLD), na podlagi katere bomo lahko v Sloveniji črpali skupaj 96 milijonov evrov finančnih sredstev, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občine se morajo povezati v LAS-e (lokalne akcijske skupine), ki bodo morale nato pripraviti strategijo lokalnega razvoja. Ob predstavitvi osnutka je Židan izpostavil, da bodo pri področju varstva okolja in ohranjanje narave med drugim lahko financirane tudi manjše čistilne naprave. V zaključku srečanja je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han županom predstavil še nekatere druge aktualne zadeve iz dela v DZ ter spomnil na negodovanje nekaterih regij v zvezi s projekti urgentnih centrov. Zato je bil na sestanku z župani sprejet dogovor, da Socialni demokrati čimprej organiziramo razpravo o izzivih v javnem zdravstvu, kjer bomo spregovorili tudi o težavah v zvezi z urgentnimi centri po Sloveniji.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je skupaj s sodelavci in piransko podžupanjo Meiro Hot v ponedeljek, 9. februarja 2015, v Umagu sestala s hrvaško ministrico za socialo in podpredsednico Vlade Republike Hrvaške Milanko Opačić s sodelavci ter županom občine Umag Vilijem Bassanesejem. Na prijateljskem delovnem srečanju med ministricama Kopač Mrak in Opačić, ki obe prihajata iz sestrskih socialnodemokratskih strank SD in SDP, je pogovor tekel o primerih dobrih praks pri delu obeh sorodnih resorjev, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Največ pozornosti sta socialdemokratski sogovornici namenili hrvaškemu projektu enkratnega odpisa dolgov 60.000 socialno najbolj ogroženim prebivalcem Republike Hrvaške, ki že ga podrobno preučujemo tudi slovenski Socialni demokrati, saj je projekt zelo dobro ocenjen in odmeva tudi v Evropi, kot pravi socialdemokratski model za pomoč najbolj socialno ogroženim skupinam ljudi.

Kot je pojasnila ministrica Opačić, je na Hrvaškem odpis dolga dogovor ministrstev, občin in podjetij, in ne zakona. Nanaša se na zastarane račune za elektriko, telekomunikacije, banke. Odpis bi se izvedel le za dolgove najrevnejših, ki jih je praktično nemogoče odplačati. Ministrica Kopač Mrak se to zdi dobra praksa, se pa zaveda, da je Slovenija v drugačnem položaju, zato se še preverja, ali je podoben dogovor v Sloveniji sploh mogoč in kako bi ga lahko izvedli pri nas.

Minevajo tri leta od kar smo Socialni demokrati zelo dejavno sodelovali pri referendumski kampanji “ZA sprejem Družinskega zakonika”, ki ga je predlagala vlada takratnega premiera Boruta Pahorja in je žal na referendumu padel. Vprašanje zakonske enakopravnosti parov istega spola, ki je bilo takrat del Družinskega zakonika, je danes ponovno odprto. Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, v skladu z odločbami Ustavnega sodišča iz leta 2013, predvideva zakonsko izenačitev vseh parov, ne glede na spol.

Ob tej priložnosti je Društvo Legebitra v ljubljanskem Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU pripravilo okroglo mizo z naslovom “Enakopravnost v zakonski zvezi: Izkušnje treh evropskih držav”, ki se jo je v imenu Socialnih demokratov udeležila Sonja Lokar in na kateri so veleposlaniki Kraljevine Nizozemske, Republike Francije ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske spregovorili o izkušnjah njihovih držav z zakonodajo, ki ureja enakopravnost na področju zakonske zveze. Pogovor je bil tudi priložnost spoznati prednosti, ki jih na ta način urejena zakonodaja prinaša celotni družbi. Diplomati z Nizozemske, iz Francije in Velike Britanije, kjer so zakonsko vpeljali enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze ne glede na spol, ugotavljajo, da jim je nova ureditev prinesla številne prednosti, a je bila pot dolga in trnova.

“Poroka istospolnega para je na Nizozemskem danes popolnoma sprejemljiva v družbi in ni več vprašanje,” je na okrogli mizi o enakopravnosti v zakonski zvezi na Nizozemskem, v Franciji in Veliki Britaniji dejal nizozemski veleposlanik v Sloveniji Pieter Langenberg. Po njegovih besedah morajo biti poroke omogočene vsem. To je tudi razlog, zakaj niso pripravili posebnega zakona za istospolne, pač pa spremenili nekaj določb zakona s področja sklepanja zakonske zveze. Javni uslužbenec, ki morda ne bi želel poročiti istospolnega para, pa ne more več podati ugovora vesti. “Če imaš težave s priznavanjem enakosti, morda ne moreš več predstavljati države in moraš poiskati drugo službo,” je dejal. Na Nizozemskem so z zakonom dovolili sklepanje zakonske zveze medistospolnima osebama v letu 2001, torej približno 20 let po tem, ko so takšno zahtevo podali aktivisti za enake pravice istospolnih.

“V Franciji je poroka poroka, ne glede na to, kakšnega spola sta zakonca,” je dejal francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier. Pri tem pa je spomnil, da je bila v Franciji homoseksualnost kriminalizirana še vse do leta 1982. Zakon, po katerem lahko zakonsko zvezo sklenejo tudi osebe istega spola, posledično pa lahko tudi posvojijo otroka, so sprejeli leta 2013. V 30 letih se je družba zelo spremenila in sprejela stališče, da mora imeti vsak pravico do svoje zasebnosti, je dejal Mourier.

Tako kot na Nizozemskem in v Franciji je bilo tudi v Veliki Britaniji veliko odpora do izenačevanja pravic istospolnim parom. Eden največjih argumentov nasprotnikov je bil na temelju vere, je dejal vodja angleškega veleposlaništva Christopher Yvon. Po njegovih besedah so pri zagovarjanju zakonodaje, ki je priznavala pravico do poroke tudi istospolnim parom, opozarjali, da ne gre za vprašanje, ki bi ogrožalo vero.

Evropske države, ki so zakonsko vpeljale enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze, so Belgija, Danska, Francija, Islandija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo, so zapisali organizatorji okrogle mize. Države, kjer imajo istospolni pari enake pravice, vendar njihove skupnosti imenujejo drugače, večinoma pa kot partnersko skupnost, so Avstrija, Češka, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Liechtenstein, Malta in Švica.