Prispevki

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Poziv Bojane Muršič za čimprejšnjo zakonsko ureditev gojenja konoplje v medicinske namene

S tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.

»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.

Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.

Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.

»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.

Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.

Mag. Bojana Muršič: Pomembno je, da smo se iz polja ultimatov premaknili k vsebini

Namestnica vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je danes sodelovala pri usklajevanju strank koalicije in stranke Levice glede predloga slednje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Poslanka je ob robu srečanja poudarila, da Socialnim demokratov pri tako pomembni temi, kot je skrb za zdravje ljudi, niso pomembne politične križanke in rebusi, kdaj, pri čem in s kom bo kdo sodeloval, temveč sprejem rešitev, ki bodo na dolgo rok vzdržno, pravično in razvojno dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestile z drugo dajatvijo.

»Ob tem pa ne moremo mino nujnosti prepotrebnih rešitev za dolgotrajno oskrbo, ki bo prav tako zahtevala politično zrelost in veliko pripravljenost za iskanje skupnih rešitev«, je dodala. Tako je poslanka poudarila, bi bilo smiselno ukrepe za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in finančnega vira za dolgotrajno oskrbo iskati skupaj, v enem paketu.

»Socialni demokrati smo bili in ostajamo konstruktiven sogovornik, ki bo iskal rešitve ne problemov in danes in ob prvem vsebinskem usklajevanju koalicije z Levico je zaznati pozitiven premik naprej, v prid vsebine in ne političnih razprtij,« povzame srečanje. Navkljub temu, da se številke tega predloga s podatki ministrstva za zdravje ne ujemajo, pa je Muršičeva prepričana, da se lahko manjke ob zadostni politični volji preseže, ko se naslednji teden načrtuje ponovno delovno srečanje, tokrat s podatki, ki jih bo predstavilo ministrstvo za zdravje.

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Brglez: Socialni demokrati s pobudo Vladi RS in drugimi aktivnostmi odločno v boj proti nasilju v družbi

“Socialni demokrati se zavzemamo za ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, še posebej do nasilja nad ženskami in otroki,” je opozoril poslanec SD Milan Brglez na novinarski konferenci, na kateri so skupaj s poslanko Bojano Muršič, podpredsednico SD in pravosodno ministrico Andrejo Katič ter predsednico Ženskega foruma SD Martino Vuk predstavili nekatere naše ukrepe in predvidene aktivnosti v boju zoper nasilje v družbi. Na Vlado RS smo zato v Poslanski skupini SD naslovili pisno poslansko pobudo za odpravo pridržkov, ki jih je Slovenija uveljavila pri ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami.

“Slovenija je konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. Istanbulsko konvencijo, ratificirala leta 2015, a pri tem uveljavila vse možnosti za pridržke h konvenciji,” je povedal Milan Brglez, ki je pobudo vložil skupaj s poslansko kolegico Bojano Muršič. Eden takih pridržkov je denimo po njegovih besedah povezan z zaščito žrtev.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija še v letošnjem letu odpravila vse zadržke za izvajanje Istanbulske konvencije. “Pristop pri njej mora biti tak, kot je bil pri konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kjer ni bilo zadržkov,” je opozoril Brglez.

“Klub parlamentark bo našo pobudo obravnaval še v januarju,” je povedala Muršičeva. “Po vsej verjetnosti bomo organizirale širšo razpravo na to temo,” je napovedala poslanka SD.

Podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič je spomnila na četrtkov sestanek s predstavniki državnega tožilstva in nekaterimi nevladnimi organizacijami, na katerem so spregovorili o ustreznosti definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Rešitve bodo po napovedih ministrstva pripravljene v sodelovanju s stroko, pri čemer bo potrebna najširša družbena in politična podpora. Dogovorili so se za izvedbo analize o tem, kaj bi bilo treba storiti tudi v zakonodaji, najkasneje v drugi polovici letošnjega leta pa morajo po njeni oceni vedeti, kako konkretno postopati naprej.

“Ženski forum SD, ki deluje skoraj 30 let, pa opozarja, da boj za pravice žensk ni zaključen,” je dejala njegova predsednica Martina Vuk. Spomnila je, da je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, kmalu pa bo sledila tudi resolucija na tem področju. “Nismo zaspali, toda če se ne premikamo, se nakopiči preveč zadev,” je dejala Martina Vuk.

Celotno novinarsko konferenco, ki je potekala v Poslanski skupini SD, si lahko ogledate v videoposnetku na FB povezavi SD: https://goo.gl/Tv42FB

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Muršič: “Postopek dostopa do javnih informacij mora biti pomoč, ne ovira za delo novinarjev.”

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskima skupinama SMC in DeSUS, na pobudo Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov, Sindikata novinarjev Slovenije ter Transparency International (TI) Slovenia, vložili predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero bi bila iz postopkov pred Informacijskim pooblaščencem v primerih, ko je predmet odločanja dostop do podatkov, ki so po zakonu javni, izključena stranska udeležba. Slednja je namreč podaljševala postopke in stroške prosilcev.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je poudarila, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja namenjen uresničevanju temeljnih pravic, zapisanih v ustavi, zato morajo biti tovrstni postopki kratki in pregledni, za prosilce pa ne smejo predstavljati večjih stroškov. “V dozdajšnji praksi se je izkazalo, da lahko stroški prav zaradi stranske udeležbe velikokrat presegajo zmožnosti prosilcev,” je opozorila poslanka Muršič.

Ob tem je izpostavila pomen sodelovanja politike ter tistih, katere zakonodaja zadeva v praksi, ko prav slednja – praksa – pokaže, kje so slabosti in kaj je treba spremeniti, popraviti. Vsi trije govorniki na novinarski konferenci so pozvali k čimprejšnjemu sprejemu predlaganih sprememb, da bo zakon zaživel že v prvih mesecih prihodnjega leta.

Bojana Muršič: Socialni demokrati pozdravljamo predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na skupni novinarski konferenci podpisnikov predloga Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami predstavila razloge za podporo SD predlogu zakona. Skupno stališče podpisnikov zakona je, da je zakon potreben, saj značilnosti dosedanje ureditve obravnave teh otrok – neusmerjenost na družino kot celoto, izključenost družine pri odločanju o pomočeh, nesistemska urejenost in nepovezanost pomoči ter njihova neenakomerna dostopnost – terjajo sprejem celostne rešitve.

Tako je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami po predlogu nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja do obveznega vstopa otroka v šolo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj; okrepi zmogljivost same družine, spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je ob tem poudarila, da je celostna obravnava ključna tako z vidika otroka kot tudi njihovih staršev, ki morajo po njenem ostati straši, ne pa terapevti, kar se je ob dosedanjem, neurejenem in nepreglednem stanju pogostokrat dogajalo. Ob tem je poslanka izpostavila pomen sodelovanja vseh pristojnih ministrstev (za zdravje, izobraževanje ter družino) ter tudi civilnih organizacij. “Predlog zakona je pot naprej za starše in otroke v težki situaciji, v kateri se znajdejo,” je povedala  poslanka Muršič. Ustrezen razvojni načrt, pospremljen s koordinirano in celostno obravnavo, pa je po njenem prepričanju temelj, na katerem se lahko gradi najoptimalnejši razvoj otroka, tudi s primerno vključenostjo in obravnavo celotne družine.

Pomanjkljivosti dosedanjih zgodnjih pomoči družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, namreč kažejo, da so te pomoči zagotovljene z različnimi zakoni ali pa sploh niso zakonsko zagotovljene, ob tem pa umanjka pregledno usklajevanje potrebnih pomoči. Novi zakon je tako usmerjen k temu, da se ekipa strokovnjakov v razvojih ambulantah razširi, da se zagotovi večja povezanost pristojnih služb ter hkrati okrepi psihosocialna pomoč družini, ki se soočajo s stiskami, vprašanji ter strahovi.

Tako so poglavitni razlogi, zapisani v predlogu zakona za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami; pospešitev razvoja otroka s posebnimi potrebami in zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb tako, da izkoristimo najoptimalnejše obdobje otrokovega razvoja do vstopa v šolo, zmanjšanje stroškov izobraževanja, kar zmanjšuje potrebe po posebnem izobraževanju in z njim povezanimi storitvami v šolskem obdobju; zmanjšanje verjetnosti institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami po dopolnjenem 18. oziroma 26. letu; utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove bolj aktivne starševske vloge pri skrbi za drugačnost otroka, vzgoji in varstvu, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri zadovoljevanju posebnih potreb njihovih otrok.

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Poslanka SD Bojana Muršič odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice SD v Občini Ruše

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je zaradi spornega nakupa flis jopic z denarjem Občine Ruše danes odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice Občine Ruše. “Obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev svetniške skupine SD Ruše zavajala javnost, medije in stranko SD, za kar se vsem iskreno opravičujem,” je v odprtem pismu javnosti zapisala Bojana Muršič. Občina Ruše je z naročilnico svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 642 evrov kupila termoflis jopice v vrednosti 341 evrov, za preostali znesek pa je bil kupljen pisarniški material.

“Ker sem dobavljeni material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost,” je navedla Bojana Muršič. Celoten znesek v vrednosti 642 evrov, ki ga je svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, je že v nedeljo nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa je 1000 evrov nakazala Rdečemu križu za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam, je še zapisala poslanka SD. 

Poslanka SD Bojana Muršič, ki je zaradi zavajanja o porabi občinskih sredstev odstopila kot svetnica in podpredsednica DZ, pa po dogovoru z vodstvom stranke ostaja članica SD in poslanka. “Njeno javno priznanje, opravičilo in odstopa sta po oceni vodstva SD dovolj,” je v izjavi za medije povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Priznava pa, da je to etiketa za Muršičevo in stranko. “Potrebnega bo veliko časa, da si bo Muršičeva ugled povrnila, če si ga sploh bo lahko,” je v današnji izjavi novinarjem ocenil Han. A je ob tem izpostavil dejstvo, da je poslanka javno priznala, da je storila napako in zavajala, kar je treba po njegovem mnenju na nek način odpustiti.

“Vsi smo krvavi pod kožo, čas pa bo pokazal, ali je poslanka storila dovolj,” je dodal Han in se ob tem vprašal, kateri poslanec v zgodovini je še podobno ravnal, a se tudi strinjal, da se vsaka taka zadeva pozna na ugledu stranke in poslanske skupine. Na vprašanje, ali so poslanko pozvali k odstopu s poslanske funkcije, je Han odgovoril, da so se z njo pogovarjali o več možnostih, a je bila skupna odločitev, da je njen odstop z dveh funkcij relativno dovolj velik ukrep. “Mandata poslanke, ki so ji ga dali volivci, ji namreč nihče ne more odvzeti,” je spomnil Han in dodal, da bodo prav volivci na koncu presodili.

Je pa vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han priznal, da so prav zato, ker je poslanka zavajala, razočarani. Zaplet bi namreč, kot pravi, lahko rešili bistveno prej in z manj pompoznosti. V stranki SD po njegovih besedah iskreno obžalujemo zaplet, a je poslanka jasno povedala, da je storila napako, ki jo tudi sama iskreno obžaluje ter za to prevzela odgovornost. Ne glede na to, da gre po Hanovih besedah za sorazmerno malo denarja in v državi še za večje in pomembnejše zadeve ljudje ne odstopajo s funkcij, to ne zmanjšuje poslankine odgovornosti. “Sicer pa moramo tudi v poslanski skupini prevzeti del odgovornosti,” je ocenil vodja poslancev SD.

Javno pismo poslanke SD mag. Bojane Muršič v zvezi s porabo sredstev za delo Svetniške skupine Socialnih demokratov Ruše in njenim odstopom s funkcij v DZ in Občini Ruše:

Spoštovani,

obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev Svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) Ruše zavajala javnost, medije in stranko Socialnih demokratov, za kar se vsem iskreno opravičujem.

Občina Ruše je z naročilnico Svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 641,88 evrov nabavila tudi termoflis jopice v vrednosti 341,13 evrov, za preostali znesek je bil nabavljen pisarniški material. Ker sem dobavljen material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost.

Celoten znesek v vrednosti 641,88 evrov, ki ga je Svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, sem včeraj, 8. maja 2016, nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa sem 1000 evrov nakazala Krajevni organizaciji Rdečega križa Ruše za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam.

Kot svetnica Svetniške skupine SD Ruše in tudi predsedstvo SD Ruše smo del sredstev, namenjenih za delo svetniške skupine, namenili v korist ljudi. Tistih, ki so mi pomagali in nam svetnikom Svetniške skupine SD še dandanes pomagajo pri našem delu in so pogostokrat pomoči tudi sami potrebni. Nikoli niti evra denarja nisem in ne bom porabila v svojo korist. Priznam pa, da je bila moja presoja o nakupu termoflis jopic, ki smo jih svetniki Svetniške skupine SD Ruše razdelili ljudem, po Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, napačna.

Namen pri nakupu termoflis jopic ne opravičuje dejanja, da sem kršila Pravilnik. Prav tako ne opravičuje mojega zavajanja v izjavah. Še posebej bi se na tem mestu želela opravičiti medijem in novinarjem, na vprašanja katerih sem glede porabe sredstev za delo Svetniške skupine SD Ruše trdila, da je šlo zgolj za nakup pisarniškega materiala.

Svoja dejanja iskreno obžalujem in zanje prevzemam odgovornost. Nepreklicno odstopam z mesta občinske svetnice Občine Ruše ter z mesta podpredsednice Državnega zbora Republike Slovenije.

Po pogovoru z vodstvom stranke Socialnih demokratov in zaradi zaupanja ljudi, ki so mi ga izrekli v izvolitvi na poslansko mesto, pa želim svoj poslanski mandat končati. V trdem delu, v prid ljudem. Slednji so tisti, ki bodo ocenili, ali je moje delo, kljub moji napaki in napačni reakciji nanjo, vredno njihovega nadaljnjega zaupanja.

Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov