Prispevki

Predrag Bakovič

Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.

“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.

Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.

Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.

“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje,  časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.

V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.

Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.

»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«

Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«

Dr. Mirko Pečarič: Popotnica za področje varnosti (in še česa drugega)

                                                                                                                                        “Nezaupanje in previdnost sta starša varnosti.”
                                                                                                                                                                                    Benjamin Franklin

Če se ljudje odrečemo delu svobode na račun varnosti in miru, mora ta žrtev temeljiti na vrednotah in ugotovljenih dejstvih (sicer pristanemo iz nasilja izven zakona le v zakonu nasilja). Za Rousseau-ja, kot enega najbolj gorečih zagovornikov ideje ljudske suverenosti, je absolutna oblast tista, ki prodre v samo bistvo človeka in zadeva njegovo voljo nič manj kot njegova dejanja. Primo Levi (judovski pisatelj, preživel Auschwitz) nas opozarja, da ‘so veliko bolj nevarni [kot pošasti] navadni ljudje – funkcionarji, ki so pripravljeni verjeti in ukrepati, ne da bi postavljali vprašanja’. Kritično zastavljanje vprašanj in pretresanje dejstev je nujno za iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo.

Ljudje si ne zastavljamo več vprašanj, ko se (če se oprem za znanega psihologa Zimbarda) znajdemo v kalupu Sistema kot kompleksnega razmerja sil, ki ustvari Situacijo, v kateri pristanemo na njene predpostavke, čeprav jih nismo sami postavili (niti zavestno osmislili), pač pa v njih zgolj (ne)reagiramo. Kdor torej “ustvarja situacijo”, postavlja zunanji okvir (Webrovo železno kletko), znotraj katerega ljudje mislimo, da vemo kaj počnemo, ker smo se za to (domnevno) odločili sami. A že Tocqueville – kot velik poznavalec demokracije 19. stoletja – je dobro vedel, da je še posebej nevarno, če zasužnjimo ljudi v majhnih detajlih njihovega življenja (svoboda se zato začne prej v majhnih, kot velikih stvareh).

Foucault (najvidnejši francoski “arheolog razkrivanja oblastnih razmerij”) je podobno menil, da se oblastni mehanizmi ne skrivajo v “velikih besedah demokracije, suverenosti, svobode” ipd., pač pa v dejanskih mehanizmih upravljanja z ljudmi, nadzorovanja, kaznovanja, discipliniranja in regulacije (biopolitika). Ne dovolimo torej, da bodo institucije/njihove ureditve Situacij še vedno obstajale v nespremenjeni smeri, zgolj zato “ker lahko”, zgolj zato, ker pristanemo na predpostavke, ki so jih postavili drugi – za nas.

Preden preidem na področje varnosti in notranjih zadev, naj spomnim še na najbolj preprosto in hkrati jasno definicijo ideologije (slednja namreč postavlja pravila in napotke za uveljavljanje pravnega sistema in vladanja, tudi na področju varnosti) – gre za znano frazo iz Marxovega Kapitala: ‘oni tega ne vedo, a to kljub temu počno’. A če gre tu mogoče še vedno za pristno ne-zavedanje realnosti, današnji “subjekt” (gre bolj za mrežo predlagateljev in odločevalcev) sloni bolj na Sloterdijkovi formuli cinizma: ‘oni prav dobro vedo, kaj počno, a to kljub temu še vedno počno’ (če le “zato, ker lahko”, gre za despotsko verzijo birokracije kot nikogaršnje vladavine).

Če je v sistemskem smislu organizacija posameznih delov, ne pa njihovih fizičnih lastnosti tista, ki v večji meri (kot slednje) determinira vedenje, je treba za ljudmi identificirati raznolika razmerja, ki znotraj Sistema ustvarjajo ta nevidni subjekt – “oni”. Ljudje dandanes prav dobro vedo, da so za fizičnimi stvarmi (npr. žičnate ograje) ljudje, tj. človeške usode, a se do njih (velikokrat cinično) obnaša(mo) kot da so le fizične stvari. Če se je starodavna oblast uveljavljala z vidnim “ognjem in mečem”, se danes bolj prefinjeno (a zato nič manj boleče) s predpisi, s Foucaultovsko regulacijo (tu smo [kot neučinkovita vladna birokracija] poleg davčnih stopenj v samem vrhu Evrope – tako Svetovni gospodarski forum, 2017), ki odgovornost subjekta-odločevalca skriva v mreži prepletenih pristojnosti.

Omenjeni cinizem je v povezavi z (regulativnim) ustvarjanjem sistema (Situacije) ustavno-spornih zakonskih rešitev na področju varnosti in notranjih zadev viden npr. v sprejeti noveli Zakona o tujcih glede pravic beguncev, v noveli Zakona o nalogah in pooblastilih policije (neargumentirana optična prepoznava registrskih tablic, uporaba brezpilotnih zrakoplovov, uporaba podatkov o letalskih potnikih), nasprotovanju izročitve internih aktov ministrstva Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, noveli Pravilnika o policijskih pooblastilih (ki pretirano in brez jasnih razlogov olajšuje pridobitev podatkov o komunikacijah pogrešane osebe, njenih osebnih predmetih, prostorih in prevoznih sredstvih, vpogled v podatke pogrešane osebe, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije), ali pa noveli Zakona o kazenskem postopku, ki v smeri inkvizicijskega postopka daje (pre)velike pristojnosti policiji in tožilstvu.

In če nekoliko omilim cinizem: “vsaj nekateri izmed njih prav dobro vedo, kaj počno, a to kljub temu še vedno počno”. Razmišljanje se brez težav lahko prenese tudi na druga področja – poskusimo torej spremeniti Situacijo, Sistem, določimo nove predpostavke, da ne bodo ljudje le vedeli od kje izvirajo, pač pa da bodo ti v in za njih tudi aktivno sodelovali (preprost ukrep bi bil npr. že navedba avtorjev predloga neke odločitve).

Če se na koncu oprem na Fukuyamovo idejo političnega razvoja, bo ta prisoten le tam, kjer bo država nenehno skrbela za ravnotežje med močno (operativno) državo, med vladavino prava in demokratično odgovornostjo. Če svet vidimo skozi predpostavke, naj bodo te naše. Ko vstopamo v čas pisanja predvolilnih programov, je treba opozoriti, da obstaja razlika med odločitvijo in njeno izvršitvijo; če tem, mogoče suhoparnim besedam/predpostavkam zamenjamo vidik, postane (katerikoli) program/strategija nič drugega kot formaliziran zapis našega upanja. Stalno izpraševanje predpostavk je glede na kontekst spreminjajočih se stvari nujno, a tudi to ni dovolj. Naj bo namreč vizija/upanje še tako jasno, lahko postane brez izvedbe in stalnega prilagajanja le stvar halucinacije.

Vstopamo torej v čas, ko naj upanje dobi jasen zapis, njegova implementacija pa konkretno uresničitev. Isti Benjamin Franklin, ki je glede varnosti opozoril na nezaupanje in previdnost, je glede iskanja sreče (v našem ustavnem okviru bi lahko govorili o temeljnih človekovih pravicah) rekel, da ustava daje ljudem le pravico do njenega iskanja, medtem ko jo morajo ujeti sami. V Dejanja pojdimo torej preudarno, a hkrati samozavestno in odločno! Le tako bomo dobro vedeli, kaj hočemo – pa tudi kaj počnemo.

Predsednik Sveta SD za notranje zadeve dr. Mirko Pečarič

Fajon: “Nedopustno nasilje in žrtve političnih apetitov v Makedoniji.”

“Socialni demokrati obžalujemo, da iz Makedonije poročajo o prvih žrtvah spopadov in nasilja med policisti ter civilisti in da je v njih veliko število ljudi tudi ranjenih. Izjemno zaskrbljeni smo nad napeto politično situacijo v Makedoniji, v kateri vladajoča in glavna opozicijska stranka ne najdeta skupnega jezika in zmožnost sodelovanja,” se je na trenutno situacijo v Makedoniji odzvala evropska poslanka Tanja Fajon, podpredsednica Socialnih demokratov v Sloveniji in Naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu.

“Socialni demokrati pozorno spremljamo dogajanje v Makedoniji v preteklih mesecih. Včerajšnje nasilje in prelivanje krvi v Kumanovu, mestu z zgodovino etničnih konfliktov, se nadaljuje. Zaradi dogajanja smo močno zaskrbljeni in vse vpletene strani pozivamo, da se vzdržijo nadaljnjega stopnjevanja nasilja.”

“Protesti, ki so pretekli teden potekali po vsej državi, so odraz nezadovoljstva makedonskih državljanov, a to, kar se trenutno dogaja v Kumanovu, je alarmantno,” je dodala Fajonova. “Pomembno je, da se nasilje in spopadi nemudoma končajo in da vpletene strani ne ustvarjajo novih napetosti, ki bi še zaostrile razmere. Pozivamo tako politike kot tudi civilno prebivalstvo k umiritvi strasti in treznosti. To, kar Makedonija potrebuje ta trenutek, so višja raven politične kulture, odprt dialog, več strpnosti, predvsem pa posluh za svoje državljane. Politične igre in interesi politikov nikakor ne morejo prevladati nad interesi državljanov. Makedonski državljani ne smejo postati žrtve političnih apetitov.”