»Odločitev Evropske komisije, da letošnji širitveni sveženj poročil o napredku držav kandidatk predstavi tednu, ko ni predvidenih parlamentarnih aktivnosti v Bruslju, smatram kot še zadnjo zgrešeno potezo aktualnega komisarja za širitev, Olivérja Várhelyija«, je na dan predstavitve letnega širitvenega paketa poudaril evropski poslanec Matjaž Nemec.
Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
V Sarajevu so se 17. in 18. junija 2022 prvič srečali prijatelji Zahodnega Balkana. Gre za novoustanovljeno mrežo poslancev socialno-demokratskih strank ter poslancev Evropskega parlamenta iz vse EU. V mreži sodeluje tudi poslanec SD Damijan Zrim.
Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je danes pred zasedanjem Vrha EU – Zahodni Balkan gostila delovni zajtrk predsednikov vlad in voditeljev evropske socialne demokracije.
Mladi forum Socialnih demokratov je skupaj s partnerskimi socialdemokratskimi podmladki v okviru mreže SD9 objavil izjavo o nedopustnosti nacionalističnih tendenc po spreminjanju meja v regiji.
Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu (S&D/SD) in predsednica Socialnih demokratov, je v luči skrb vzbujajočih informacij o širitveni politiki držav Zahodnega Balkana in njihovi evropski perspektivi, ki so v zadnjih dneh preplavile medije, na današnji novinarski konferenci javno pojasnila svoja stališča do širitve EU na Zahodni Balkan, opozorila na odprte probleme, ki predstavljajo tveganja za mir in sodelovanje v regiji, in odgovarjala na vprašanja novinarjev.
Socialni demokrati smo vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve EU o politiki Republike Slovenije do Zahodnega Balkana. Zavedamo se, da ima Slovenija do svoje soseščine oz. regije Zahodnega Balkana posebno odgovornost. Regionalno in mednarodno je prepoznana kot država partnerica, ki je vedno pripomogla k političnemu in gospodarskemu razvoju regije.
V avli State Departmenta me je čakal mladenič z listom z mojim imenom in številko pisarne. Gospa za sprejemnim pultom se je med vpisovanjem moje identitete pohvalila, da ima že dve znački iz Slovenije in da razlikuje med Slovenijo in Slovaško. Fant mi je med potjo v 5. nadstropje razložil, da je stavba ogromen labirint in da imajo celo uslužbenci težave z orientacijo.
Ko sem vstopila v pisarno, me je Matthew Palmer, veteran v ameriški administraciji in izjemen poznavalec Zahodnega Balkana, presenetil s knjigo. Podaril mi je svoj roman — kriminalko, znanstveno fantastiko, pomešano z realnostjo, pravimi in izmišljenimi osebami in dogodki — z naslovom The Wolf of Sarajevo. “Da jo bom brala na letu nazaj v domovino,” je dejal.
Pridružili so se mi kolegi iz Evropskega parlamenta. Pogovor je hitro stekel o skupnih izzivih in priložnostih na Zahodnem Balkanu. Strinjali smo se, da smo naredili nekaj pomembnih korakov: od reforme pravosodja v Albaniji in menjave oblasti v Makedoniji pa do članstva Črne gore v Natu, a da so pred nami še veliki izzivi. Kako na obeh straneh Atlantika okrepiti in potrditi pripravljenost pomagati Zahodnemu Balkanu pri sprejemanju in izvajanju reform na poti do članstva.
“Moji prijatelji akademiki, intelektualci mi pravijo, da smo Američani dali prednost stabilnosti pred demokracijo. Da podpiramo napol demokratične voditelje in da se zanašamo, da bodo naredili to, kar od njih pričakujemo. Vučića, Haradinaja… Ampak z njimi delamo zato, ker so jih ljudje izvolili. Ker je v našem interesu, da pomagamo pri reformah, vzpostavljanju vladavine prava, v boju proti korupciji in da promoviramo civilno družbo, svobodo medijev, kulturne spremembe. Delati moramo z vsemi,” je bil kritičen Palmer.
Vsi si želimo, da bi države Zahodnega Balkana prej ali slej postale resne in odgovorne partnerice. Američane najbolj skrbi Bosna in Hercegovina. Njena razdeljenost in kompleksnost. November je skrajni čas za določen premik, potem se začenja volilna kampanja. Makedonija se mora osredotočiti na konkretne reforme, zlasti na področju pravosodja in medijev.
V dneh, ko je potekal Transatlantski teden, namenjen oblikovanju skupne strategije 2020 za spopadanje z izjemnimi spremembami v globalnem okolju, me je v Washingtonu presenetila trda, močno zaostrena ameriška retorika do Rusije. Rusija je po prepričanju ameriške administracije vse bolj odločena, da države Zahodnega Balkana odrine od Unije. Da ustvarja kaos, širi lažne informacije, kupuje novinarje in nevladne organizacije. Američane to močno skrbi. Ne samo vpliv Rusije v regiji, temveč tudi način, kako se mu zoperstaviti.
Evropejci smo bili deležni tudi upravičenih kritik glede svoje vloge na Zahodnem Balkanu, češ, da smo pogosto nekonsistentni. Po eni strani postavljamo jasne pogoje, po drugi pa tudi meglene. Tak primer je po mnenju Američanov Kosovo. Jasno je, da EU ne bo odpravila vizumov za državljane Kosova, dokler Kosovo ne bo ratificiralo sporazuma o meji s Črno goro. Nejasno pa je po njihovem, kaj mislimo z učinkovitim bojem proti korupciji. Ker je ta proces lahko brez konca, se pod krinko takšnih in podobnih zahtev lahko skriva naša nepripravljenost na nadaljno širitev.
Če bomo izgubili zaupanje ljudi in če bodo države upočasnile ali ustavile izvajanje reform, bo cena širitve veliko višja. Za razliko od evropskega je ameriški glas v regiji pogosto neposrednejši, jasnejši. Po drugi strani pa ima Unija več instrumentov za spodbujanje reform in razvoja. Zato je sodelovanje ključno.
Nisem pa mogla v Washingtonu mimo vprašanja, zakaj se Američani, ki vztrajajo, da je borba za vladavino prava in demokracijo v njihovem globalnem interesu, niso potem jasno zavzeli za spoštovanje mednarodnega prava ob nedavni odločitvi arbitražnega sodišča, ki je razsodilo o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Visok ameriški diplomat mi je odgovoril, da neradi posegajo v spore med članicami zveze NATO. Izrazil je prepričanje, da sta v Ljubljani in Zagrebu dovolj zreli demokraciji, da bosta sama našla razumno rešitev. Do takrat pa nam svetuje, da se dogovorimo za določena pravila. “Ne bi bilo v redu, če bi obalna straža ustrelila kakšnega ribiča. To bi bil precedens, ki bi lahko imel resne posledice za celotno regijo,” je pojasnil.
Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD, njen prispevek pa je bil objavljen tudi na portalu Fokuspokus.si
Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.
Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.
V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.
Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”
Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.
Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.
Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”
Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.
Mladi forum SD je med 6. in 8. majem v Ljubljani organiziral že drugi mednarodni seminar za mlade ženske v politiki z naslovom “Opolnomočenje za participacijo/Empowerment for participation”. Na seminarju je sodelovalo 18 mladih članic iz sedmih podmladkov socialdemokratskih strank iz držav regije Zahodnega Balkana – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Črne Gore. Namen seminarja je bil opolnomočiti mlade članice organizacij z veščinami komuniciranja, mreženja, javnega nastopanja in načrtovanja kampanij s ciljem okrepiti njihovo participacijo v naših organizacijah in družbi nasploh. Od izkušenj v šoli ali skupnosti do spremljanja medijev so dekleta veliko manj izpostavljene političnim informacijam in pogovorom o aktivnem državljanstvu kot fantje. S tem so manj obkrožene s situacijami, ki bi jih spodbudile za aktivno politiko v kasnejših letih. Kljub temu pa se mlade ženske enako pozitivno kot moški odzivajo na povabila in spodbude za vstop v politiko.
“Nujni so podporni mehanizmi in zgodnje učenje, politična socializacija mladih, dobre vzornice s katerimi se identificirajo in se po njih zgledujejo, organizirana izobraževanja in usposabljanja za dekleta in fante ter sistem mentorstva namenjen mlajšim ženskam,” je poudarila Neva Grašič, mednarodna sekretarka Mladega foruma SD in podpredsednica Mladih evropskih Socialistov (YES).
Udeleženke so bile tako deležne treninga z delavnicami mreženja, komuniciranja in javnega nastopanja, ki jih je izvedla Urša Svetelj iz Zavoda ImpACT in treninga načrtovanja kampanij, ki ga je vodila Bojana Miković iz Srbije. Drugi del seminarja je bil namenjen debati, kjer so udeleženke najprej prisluhnile razmišljanju Sonje Lokar iz CEE Gender Network o pomembnosti uvrstitve tem enakosti spolov v programe in prioritete socialdemokratskih strank, v večernem delu pa so prisluhnile panelu o ženskah na vodilnih položajih in njihovih poti do uspeha. Na tem delu sta sodelovali posebni gostji, Marta Turk, predsednica Gospodarske zbornice Slovenije Ljubljana, ki je govorila o tem, zakaj svet potrebuje podjetnice in kako jih moramo spodbujati na njihovi poti.
Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predsednica Ženskega foruma je spregovorila o pomenu in učinku kvot in zastopanosti žensk na vodilnih položajih v javnem sektorju in politiki. Rezultat seminarja so zagotovo nova prijateljstva in povezave med mladimi pogumnimi dekleti naših organizacij, ki so se odločile vstopiti v politiko ter motivacija in načrti za prihodnje skupne akcije ozaveščanja o temah, ki se nanašajo na enakost spolov in enakovredne zastopanosti žensk na vseh področjih, s posebnim poudarkom na položaju mladih žensk v družbi in politiki.
Udeleženke mednarodnega seminarja Mladega foruma so se udeležile tudi otvoritve Festivala Levstikova, ki ga Socialni demokrati organiziramo v okviru praznovanj letošnje 120. obletnice strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem, kjer so jih pozdravili predsednik SD Dejan Židan, glavni tajnik SD Dejan Levanič in predsednik Mladega foruma ter poslanec SD Jan Škoberne.
