Socialni demokrati so podprli predlog, da se Slovenija pridruži tožbi, ki jo je Republika Južna Afrika proti Izraelu vložila na Meddržavnem sodišču v Haagu. Po njihovem mnenju mora mednarodno pravo veljati za vse enako, brez izjem, brez političnih kalkulacij in brez dvojnih meril.
V času, ko se mednarodna skupnost sooča z novim nevarnim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu, Socialni demokrati opozarjajo, da je odgovornost Evrope in širše mednarodne skupnosti, da ostane trdno zavezana miru, mednarodnemu pravu in diplomaciji. Zadnji dogodki v regiji, vključno z vojaškimi napadi in povračilnimi akcijami, povečujejo tveganje za širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami za globalno varnost, gospodarstvo in življenje civilnega prebivalstva.
Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.
Poslanka Socialnih demokratov in članica Odbora za zunanjo politiko mag. Meira Hot je danes, je ob robu zaprte seje Odbora za zunanjo politiko, na kateri bodo poslanke in poslanci obravnavali točko seje: »informacija o domnevnem dogovoru o ribolovu v Piranskem zalivu«, izrazila zahtevo po jasnih pojasnilih ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja na temo domnevnega dogovora o ribolovu v Piranskem zalivu.
Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je ob seji Odbora za zunanjo politiko podal stališče in oceno glede strategije zunanje politike RS.
Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu (S&D/SD) in predsednica Socialnih demokratov, je v luči skrb vzbujajočih informacij o širitveni politiki držav Zahodnega Balkana in njihovi evropski perspektivi, ki so v zadnjih dneh preplavile medije, na današnji novinarski konferenci javno pojasnila svoja stališča do širitve EU na Zahodni Balkan, opozorila na odprte probleme, ki predstavljajo tveganja za mir in sodelovanje v regiji, in odgovarjala na vprašanja novinarjev.
Socialni demokrati smo vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve EU o politiki Republike Slovenije do Zahodnega Balkana. Zavedamo se, da ima Slovenija do svoje soseščine oz. regije Zahodnega Balkana posebno odgovornost. Regionalno in mednarodno je prepoznana kot država partnerica, ki je vedno pripomogla k političnemu in gospodarskemu razvoju regije.
Poslanca SD Meira Hot in Matjaž Nemec na pogovoru z Italijanskim veleposlanikom v Republiki Sloveniji Carlom Campanilejem o aktualnih razmerah in sodelovanj med državama.
Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.
Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.
Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.
Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.
Socialni demokrati obžalujemo trpljenje ljudi in napetosti v Venezueli ter obe strani v sporu pozivamo, da se čimprej skupaj dogovorita o nadaljnjih demokratičnih korakih, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti. Obenem pozivamo Ministrstvo za zunanje zadeve, da naredi vse za zaščito interesov Slovenk in Slovencev ter naših državljank in državljanov, ki živijo ali se trenutno nahajajo v Venezueli.
Socialni demokrati smo prepričani, da mora Ministrstvo za zunanje zadeve ali Vlada Republike Slovenije pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi posegalo v notranje zadeve Venezuele, pridobiti za to mandat Državnega zbora.
Zato pred odločanjem vlade o predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da naj Slovenija za začasnega predsednika Venezuele prizna Juana Guaidoja, v SD opozarjamo, da bi moral pred odločitvijo o tem razpravljati DZ oziroma zunanjepolitični odbor. “O kakršnemkoli enostranskem ravnanju, s katerim bi prevzela mednarodnopravno odgovornost, bi se morala vlada pred odločitvijo pogovoriti z DZ,” je poudaril poslanec SD dr. Milan Brglez. “Slovenski pravni red je jasen, tudi DZ mora o tem odločati, bo pa zelo neprijetno, če bo moral o tem razpravljati naknadno,” je ocenil Brglez. Poudaril je, da jih skrbijo državljani v Venezueli, ki se jim ne godi dobro, pa tudi Slovenci, ki tam živijo in za katere bi moralo ministrstvo prvenstveno poskrbeti.
“Tokrat gre za enostranski akt države, ki ima mednarodnopravne posledice,” je opozoril Brglez in poudaril, da “ni mogoče vleči vzporednic s postopkom glede pristopa Slovenije k marakeški deklaraciji”. Pri odločitvi o priznanju začasnega predsednika gre namreč za konstitutivni akt, ki je pomemben za veljavnost nekega režima.
Glede na ustavne kategorije Venezuele se samorazglasitev predsednika ne bi mogla zgoditi. “Če je to veljalo v Kataloniji in Španiji, ne vem, zakaj ne bi veljalo tudi v takšnem primeru,” je ob tem dejal Brglez. Če so bili torej v primeru Katalonije “ustavni pridržki tisti, ki niso mogli zadovoljiti neposredne uporabe mednarodnega prava glede samoodločbe, ne razumem, zakaj bi bilo tokrat drugače in zakaj bi uporabljali dvojna merila v naši zunanji politiki”, je še opozoril Brglez v izjavi za medije v DZ.
