SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.
Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.
Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.
Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.
Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.
| Sredstva državnega proračuna bodo namenjena za naslednje programe: 1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb; 2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost; 3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov; 4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin; 5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju; 6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti; 7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. |
Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
| Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih javnih razpisov in javnih pozivov. Investitorji, ki bodo lahko na podlagi zakona pridobili sredstev za sofinanciranje projektov, bodo imeli čas za pripravo projektov, pripravo dokumentacije, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic ter bodo lažje zagotavljali zaključno finančno konstrukcijo. Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici: 2021 9.300.000,00 2022 12.950.000,00 2023 21.450.000,00 2024 22.350.000,00 2025 22.350.000,00 2026 22.850.000,00 2027 11.350.000,00 skupaj 122.600.000,00 |
Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.
Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.
»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«
Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.
Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.
»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.
Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.
Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«
Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.
Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.
»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.
Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«
Vir fotografij: Državni zbor
Poslanke in poslanci so danes pričeli z obravnavo proračunov za leti 2020 in 2021. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov je stališče predstavil poslanec Jani Prednik.
Uvodoma je pojasnil, da tudi tokrat obravnavana proračuna nista mogla mimo strogih fiskalnih pravil ter strahu odločevalcev pred novo krizo. »To se pozna v skoraj 100 milijonov evrov nižje sprejetih okvirjev maksimalne porabe in prvotnega predloga proračunov vlade.« Slabo stran proračunov poslanec vidi v pomanjkanju investicijskih sredstev, ki so kljub povišanju še vedno prenizka. V zagovor na kritike proračunoma pa je poslanec izpostavil dejstvo, da se lahko le slabih 10% proračunskih sredstev dejansko razporedi glede na politične prioritete, vse ostalo gre za zakonske obveze.
»Vsak proračun je zato paket vseh obveznosti, ki jih mora in zmore prevzeti država, ob koncu moramo ta paket ocenjevati kot celoto,« je jasen Prednik. Po njegovem proračunska sredstva države delujejo na dolgi rok, njihov pomen pa se pogosto meri skozi stabilnost financiranja, ki jo lahko zagotovijo določenim družbenim podsistemom. Kot je poudaril je za Socialne demokrate ključno, da so se v proračunih zagotovila sredstva za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, med temi tudi kultura.
Stabilnost javnih financ ter bolj učinkovito, k ciljem in ljudem usmerjeno upravljanje države pa lahko po besedah Prednika dosežemo predvsem tako, da se zagotovi vzdržen paket financiranja za ključne prioritete in hkratno delovanje celotnega sistema. »Naša skrb ob sprejemanju proračuna morajo biti koristi za ljudi. Zaradi njih so sprejete prioritete in zaradi njih delamo na uresničitvi dogovorjenega,« je opomnil. Zato po njegovem sprejemanje proračuna ni in ne sme biti le borba za lasten interes: »Za minuto pozornosti, za še en amandma, s katerim bi zagotovili pomembna sredstva za kak ključen projekt. To velja tako za tiste, ki smo se zavezali podpirati vlado, kot za tiste, ki se prištevajo med opozicijo.«
Prav tako se je v stališču odzval na pretirane kritike na račun Fiskalnega sveta, ki je na proračuna dal določena opozorila. Ta so po mnenju poslanca dobrodošla: »Fiskalni svet je celovito in dobro opravil svojo ustavno vlogo: podrobno je preučil proračunske načrte, ocenil tveganja in nanje jasno in pravočasno opozoril. Vsi odločevalci smo bili jasno opozorjeni na vsa potencialna tveganja.«
Slednji je predstavil tudi videnje poslanske skupine glede proračunskih razprav o višini povprečnin za občine. »Posebej imamo v mislih znesek povprečnine, pri katerem resnično nismo pričakovali toliko negativnega odziva na predlog vlade, ki prvič v celoti upošteva veljavni zakon pri določitvi zneska povprečnine. Kljub temu, da je bila predlagana povprečnina bistveno višja od lanske, so se pojavile nove zahteve,« je povzel. Po poslančevem mnenju so zahteve sicer legitimne, »saj se moramo zavedati, kakšno gonilo razvoja so lokalne skupnosti. Predlagani dvig povprečnine bi občinam za opravljanje nalog iz državne pristojnosti dal 32 milijonov evrov več, kljub temu je matični odbor podprl še dodatne amandmaje, ki še zvišujejo sredstva za povprečnino,« kar pa po mnenju Prednika terja dialog, ne ultimatov.
Poslanec Socialni demokratov je v zaključku stališča poudaril, da bo v dneh razprav o proračunih verjetno slišati še veliko dobrih in upravičenih predlogov za izboljšave proračuna ter da bodo mnogi teh »vredni« podpore in takojšnje realizacije. »Vendar pa smo se ob tem dolžni spomniti, da smo sem poslani zato, da vidimo širšo sliko in sprejmemo celoten, realen in izvedljiv proračun. Za vse ljudi,« je zaključil Prednik in napovedal enotno podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021.
Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.
“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.
Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.
Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.
“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje, časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.
V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.
Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.
»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«
Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je danes ministru za finance zastavil poslansko vprašanje o zaostrovanju pogojev za kreditiranje prebivalstva, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom letos. Han ministra vprašuje, kakšne bodo posledice tega ukrepa za ljudi, saj je Banka Slovenije z novimi ukrepi bankam naložila omejitev ročnosti potrošniških kreditov na 7 let ter zmanjšanje najvišje dovoljene mesečne obremenitve kreditojemalcev, ne le glede na njihove mesečne dohodke, temveč celo glede na število otrok.
Pri tem je Matjaž Han v imenu poslanske skupine SD poudaril, da se zaveda škodljivih posledic, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, pri tem pa je spomnin na zadnjo globalno finančno krizo, ko so finančne ustanove s špekulativnim vezanjem izvedenih finančnih instrumentov skoraj dotolkle svetovno gospodarstvo, standard prebivalstva razvitega sveta pa za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Han: “Toda krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila! So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja,” je v poslanskem vprašanju poudaril Han.
Tudi v Evropi in v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku kreditojemalce aktivno vzpodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države davkoplačevalci, ki se jim danes omejuje dostop do običajnih kreditov.
Kljub temu, da se zaveda pomena neodvisnosti centralne banke, je Matjaž Han ministra za finance spomnil na odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato mu je predlagal, da od Banke Slovenije pridobi pojasila za sprejete ukrepe, pa tudi, da na seji sveta Banke Slovenije, predlaga pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.
S potrošniškimi krediti mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Pri tem nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. To dokazuje tudi zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018, ki navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.
Han je ministra za financa tako vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe tega ukrepa na prebivalce, katerih letni dohodki so manjši od dveh povprečnih plač, pa tudi, kako bo pomagal staršem (zaradi dodatnega znižanja možne kreditne obremenitve na račun števila otrok) ter upokojencem z nizkimi dohodki, ki jim bo dostop do kreditov na popolnoma onemogočen. Hana zanima, kako resna so po oceni ministra tveganja za stabilnost bančnega sistema zaradi trenutne dostopnosti potrošniških posojil in kaj bo storil za zajezitev strme rasti cen nepremičnin, ki po poročilu centralne banke že predstavlja tveganje za stabilnost bančnega sistema in poganja potrebe po visokih nepremičninskih kreditih.
Matjaž Han je v vprašanju opozoril tudi na možnost, da bo zaostritev kreditnih pogojev povečala posojilno aktivnost na sekundarnih in nereguliranih trgih, pri tem pa je ministra za finance vprašal, kako bo to preprečeval in kakšne ukrepe načrtuje za pomoč potrošnikom, ki zaradi osebne stiske ne bodo imeli drugih možnosti, kot da se zadolžijo pri tovrstnih ponudnikih s pogosto oderuškimi obrestmi.
S tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.
»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.
Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.
Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.
»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.
Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.
Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«
Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«
Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):
Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.
Dovolite da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in desne. Temveč veliko bolj resne stvari.
In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.
Ker močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot, že mimo.
Ko vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih, travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.
Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.
A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.
Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.
Spoštovani. Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In resnično upam, da letos temu ne bo tako.
Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.
Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.
Agencija je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša. Prav tako menim, da ob tem ne gre za ignoranco ali zlonamernost kogarkoli.
Gre za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša neko zadovoljstvo.
Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.
V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše, iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.
Ocena Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.
Nadalje se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.
Nadalje menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem trgu. Vseh teh vprašanj predlagana novela žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.
Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.
Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?
Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.
Hvala za pozornost.
Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih.
Poslanec Knežak je ob tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč.
Zaradi vse večje problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže, ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo embalažo redno po objavljenih deležih?”
Poslanec Matjaž Nemec je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli, za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.
Ministra za okolje in prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”
Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.
V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot.
Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.
“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot.
Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD.
Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”.
“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše.
“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.
Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot.
“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.
V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.
Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.
Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.
