Predsedstvo SD je obravnavalo aktualne politične zadeve, predvsem pa razpravljalo o prioritetah ministrstev pod vodstvom Andreje Katič, mag. Zorana Pozniča in dr. Jerneja Pikala v letu 2020. Predsednik SD mag. Dejan Židan je ocenil, da ministri SD vodijo s spreminjanjem stvari na bolje, za državo in za ljudi. “To ambicioznost pa pričakujemo tudi od drugih,” pravi Židan.
Nova Bela knjiga o izobraževanju bo odgovorila na ključne izzive prihodnosti: digitalizacijo, globalizacijo, demografske spremembe in klimatsko krizo, je izpostavil Pikalo.
Poslanec SD Soniboj Knežak je slovenski vladi predlagal, da država s sistemsko podporo pomaga projektu zbiranja in razdeljevanja donirane hrane. Vlada se je odzvala pozitivno in obljubila sodelovanje in podporo.
Vlada je na predlog ministra Pozniča določila višjo dnevno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas.
Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.
Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.
Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.
»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.
»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.
V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.
Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.
Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.
Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.
Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.
Ob imenovanju v komisijo, ki sta jo ustanovila UNESCO in Mednarodna telekomunikacijska zveza, je Pikalo poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo širitev širokopasovnih povezav, saj je to korak dlje za to, da bo znanje kot javno dobro dostopno vsemu človeštvu.
SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.
Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.
Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.
Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.
Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.
| Sredstva državnega proračuna bodo namenjena za naslednje programe: 1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb; 2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost; 3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov; 4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin; 5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju; 6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti; 7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. |
Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
| Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih javnih razpisov in javnih pozivov. Investitorji, ki bodo lahko na podlagi zakona pridobili sredstev za sofinanciranje projektov, bodo imeli čas za pripravo projektov, pripravo dokumentacije, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic ter bodo lažje zagotavljali zaključno finančno konstrukcijo. Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici: 2021 9.300.000,00 2022 12.950.000,00 2023 21.450.000,00 2024 22.350.000,00 2025 22.350.000,00 2026 22.850.000,00 2027 11.350.000,00 skupaj 122.600.000,00 |
Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.
Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.
Minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo je po potrditvi, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani, dejal, da smo “lahko ponosni, ker ne samo, da lahko tekmujemo, ampak smo lahko vodilni”. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru se po njegovih besedah že zanimajo različne države, tudi Kitajska.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) bo Slovenija predvidoma ustanovila v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
Pri vzpostavitvi centra bo država tesno sodelovala z Institutom Jožef Stefan (IJS), ki je tudi nosilni inštitut centra. Država bo po besedah ministra Pikala namreč “pravzaprav samo pomagala pri tem, da bo tak center lahko ustanovljen”. Že pred samo ustanovitvijo pa se med različnimi državami in mednarodnimi institucijami kaže veliko zanimanje za sodelovanje s centrom, med drugim se je na Slovenijo že obrnilo tudi nekaj držav, ki bi rade ustanovile svoje regionalne centre po vzoru IRCAI.
“Ker je to vprašanje človeštva, ključnih dilem prihodnosti, pravzaprav vse države delajo na tem. Pogovore smo imeli s Švico, ki ustvarja sklad za razvoj umetne inteligence, pogovarjali smo se tudi z ZDA. Za bodoče regionalne centre pa je bilo po mojem vedenju izraženo zanimanje Združenih arabskih emiratov in Kitajske,” je pojasnil dr. Pikalo.
IRCAI bo namenjen zagotavljanju odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Po Pikalovih besedah je tako zelena luč za center veliko “priznanje za slovenske znanstvenike, ne samo na področju umetne inteligence, ampak na splošno na področju visokih tehnologij” in je plod dolgoletnega sodelovanja Slovenije z Unescom na področju visokih tehnologij. “S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence,” je še izpostavil minister in podpredsednik vlade dr. Jernej Pikalo.
