Nesposobnost vodenja, pomanjkanje rešitev, odsotnost kakršnekoli empatije, temeljno nerazumevanja izobraževalnega, vzgojnega, raziskovalnega in športnega poslanstva so prepričljivi razlogi za interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport.

Poznate še kakšnega politika, ki v tujino piše, da so mu ukradli volitve? Kdo je edini evropski predsednik vlade, ki za zmago do včeraj še ni čestital Bidnu? Vam je morda sedaj jasno, zakaj je takšna politika tako zelo nevarna in kam pelje? In kam pelje »vojna z mediji«? Kakšne so posledice, ko četrto vejo oblasti nadomesti strankarsko propagandno orožje? Zdaj vemo, kam pridemo, ko preko twitter računov najvišjih političnih predstavnikov neodgovorno streljajo sporočila, ki se slej ko prej končajo s pravimi streli. Da, besede lahko ubijajo.

Epidemija je resna in terja določene omejitve, nadzor in hitro ukrepanje. Ampak še posebej v takšni krizi ne smemo pozabiti biti ljudje, ne smemo pozabiti na solidarnost, na empatijo. Ne smemo pozabiti na vse, ki živijo na družbenem robu ali pa so jih razmere tja potisnile.