Ne vemo še, kako globoko bo pandemija zarezala v našo prihodnost. Zagotovo bosta potrebni nova ekonomija in solidarnost in če bi imel samo malo vpliva, potem bi gradil na kooperativah, glasoval bi za kooperativno razvojno banko, ki bi zagotavljala začetni kredit tem kolektivov. In če bi še malo vpliva ostalo, potem bi ga namenil kulturi, da nam posveti v mrak sedanjosti in prižge luč prihodnosti.
Naštevanje letošnjih absurdnih in grotesknih teatralnih presenečenj nima konca. Napaka se zgodi enkrat, ne gre za ponavljajoče se periodično ravnanje. Poudarjam, politika ni nekaj abstraktnega, ampak ima čisto oprijemljive in dejanske posledice.
Tudi tokrat se ne borimo samo za to, da bi se vrnili na izhodišča, ki smo jih z visokim družbenim soglasjem sprejeli v začetku devetdesetih let z novo ustavo. Spet je nastopil čas, da na novo premislimo najširšo družbeno pogodbo, ki jo potrebujemo za nove, zahtevne čase.
Še nikoli do zdaj nismo imeli tako enostransko pogojene zunanje politike, ki se ne vodi v skladu z nacionalnimi interesi, temveč z lojalnostjo iliberalnim voditeljem ter njihovimi interesi, ki brez zadržkov ali ozirov na našo državo delajo izključno v svojo korist. To pa je za malo in soodvisno državo pogubno.
V 154. člen ustave so “ustanovni očetje” zapisali, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis je pravno veljavno določilo o posamezni stvari; pomeni tudi tisto, kar določa, kakšno sme ali mora biti kako ravnanje ali vedenje. Seznanitev s pravilom ravnanja – tako za vse (objava v uradnem listu), kot za posameznika (vročitev) – je temeljni predpogoj za njegovo spoštovanje, upoštevanje in pravno varstvo, če se z njim ne strinjamo.
Vedno bolj se kaže, da ekonomski sistem, ki temelji na neskončni rasti na planetu z omejeno količino virov, ni vzdržen in da se moramo resno začeti pogovarjati o odrasti kot drugačnemu razumevanju našega razvoja.
Čar demokracije je ravno v tem, da omogoča soudeležbo več nasprotujočih si strani in iskanju najboljšega kompromisa. Sicer drži, da s kompromisi v celoti ni nikoli zadovoljen nihče, ampak ravno zaradi tega so dobri za vse.
Slovenijo je mogoče voditi drugače. Zato potrebuje novo družbeno večino, ki bo v naslednjem obdobju ponovno vzpostavila spoštovanje vladavine prava, demokratičnih standardov in dostojanstvo družbenih in medčloveških odnosov.
Spreminjanje slovenskega narodnega značaja je zelo zahtevna in ambiciozna naloga. Gotovo pa je pri spreminjanju tega značaja ostalo še nekaj odprtih nalog, ena izmed njih je odnos do ovaduštva.
Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v sumljive posle pri nabavi zaščitne opreme, se nam vsem skupaj pred očmi izrisuje črni scenarij. Epidemija nas je prizadela. Njeni ekonomski in socialni učinki pa utegnejo biti še bistveno hujši.
